Že od nedelje je nenamenska raba pitne vode prepovedana na območju, ki ga oskrbuje Komunalno podjetje Ptuj, z današnjim dnem pa je ukrep obveznega varčevanja s pitno vodo zaradi suše uveden tudi v občini Kanal ob Soči.

Z obeh občin so sporočili, da je do preklica uveden ukrep prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov, polivanje cestišč in poti ter tudi za polnjenje gasilskih cistern brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda, upoštevanje tega ukrepa pa bo preverjala pristojna inšpekcija oziroma redarska služba medobčinske uprave.

Pretekle padavine okrepile zalogo podtalnice, toda ...
Glede na meritve, ki jih opravljajo na Agenciji RS za okolje, je trenutno stanje podzemnih voda normalno za ta letni čas, ko je nivo podtalnice nižji. "Nič katastrofalnega ni, kot je to bilo lani," je dejala Urša Pavlič iz sektorja za hidrogeološke analize. Zimske in pomladanske padavine so okrepile zaloge podtalne vode, prav tako je taljenje snega v visokogorju vse do začetka julija dajalo vodo tudi podzemni vodi, je dodala.

Toda Slovenija ima v zadnjem mesecu velik padavinski primanjkljaj, večjih padavin ni pričakovati še vsaj do konca julija, zato Pavličeva opozarja, da se bodo gladine podzemnih voda še naprej nižale - tako je pričakovati, da bo še katera izmed občin omejila rabo pitne vode.

Za zdaj na Obali, kjer padavin v zadnjem mesecu skoraj ni bilo, ni omejitev, je pa Rižanski vodovod Koper že na začetku julija na spletnih straneh objavil obvestilo in priporočila o varčni rabi vode v poletnem obdobju.

Največji padavinski primanjkljaj na Obali
Na Obali je bil poletni padavinski primanjkljaj v obdobju od 18. junija do 18. julija največji. Kot navajajo na Arsu, je v tem obdobju na Obali padlo le štiri odstotke dolgoletnega povprečja padavin, merjenega v obdobju 1991-2010, na Goriškem 22 odstotkov, okoli 20 odstotkov običajne količine dežja za ta čas pa je padlo tudi v predelih Zgornjesavske doline.

Tudi drugod po Sloveniji je bilo padavin manj kot običajno - v Novem mestu le 32 odstotkov, v Ljubljani 47 odstotkov, Mariboru 51 odstotkov, Celju in Murski Soboti pa malo nad 60 odstotki dolgoletnega povprečja.

K sušenju površinskega sloja tal je poleg pomanjkanja padavin prispevalo še intenzivno izhlapevanje v zadnjem mesecu, ugotavljajo na Arsu in dodajajo, da se kažejo znaki sušnega stresa na rastlinah, še posebno na obalnem območju in na severovzhodu države.