Letošnji svetovni dan voda, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu vode in njenega varstva, v ospredje postavlja poziv k ohranjanju ledenikov. V petek je bil tudi prvi svetovni dan ledenikov, ki bo odslej vsako leto 21. marca.

Ob tej priložnosti je na Ljubljanskem gradu potekal tudi simpozij Vodni dnevi: Preveč ali premalo vode?, ki se ga je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Kot so sporočili s Slovenskega društva za zaščito voda, je minister poudaril pomen ledenikov, ki pokrivajo okoli 10 odstotkov površine našega planeta in so v letu 2023 na svetovni ravni izgubili največjo količino vode v zadnjih 50 letih.

Kot je dejal, so posledice tajanja vidne v velikih spremembah vodnega kroga, kot so spremembe smeri in hitrosti oceanskih tokov, ki tvorijo svetovno vreme. Med posledicami so tudi pogostejše katastrofalne poplave, suše in plazenja tal ter dvigovanje morske gladine, ki je v 120 letih narasla za 20 cm, v tem stoletju pa naj bi se po napovedih še podvojila. Opozoril je, da bomo posledice čutili tudi pri nas, zato bosta potrebna razmislek in iskanje rešitev, kako zavarovati slovenska obalna mesta, kot so Piran, Izola in Koper.

Novak je opozoril, da je t. i. vodna kriza posledica kompleksnejše, trojne planetarne krize, v kateri živimo: "Poleg izgube biodiverzitete in onesnaženja naravnih virov imajo pri tem ključno vlogo tudi podnebne spremembe. Te smo z vso močjo izkusili v poplavah zgodovinskih razsežnosti leta 2023." Po njegovem mnenju se je Slovenija uspešno posvetila sanaciji posledic in obnovi prizadetih območij in celovito pristopila h krepitvi podnebne odpornosti porečij, kar se bo izvajalo v naslednjem desetletju. Dodal je še, da smo za vodo odgovorni prav vsi – posamezniki, institucije in organizacije na različnih ravneh.

Na simpoziju so nato odprli še tri ključne teme, povezane s svetovnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode.

S tradicionalnim dogodkom so v četrtek svetovni dan voda zaznamovali tudi na Agenciji RS za okolje. Ob tem je predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji Mojca Dolinar opozorila na posledice krčenja snežne odeje. "To ima za nas že hude posledice, kar najbolj vidimo v jesenskem času. Snežna odeja je namreč izjemno pomemben naravni zadrževalnik vode. Ker pa se v njej zadrži manj vode, imamo več poplav," je poudarila.

V Sloveniji imamo le nekaj manjših ledenikov. Njihov obstoj je povezan predvsem z vodnimi zalogami v povirjih, ki so pozimi dolgo pokrita s snežno odejo in so zelo pomembna za ohranjanje pretokov rek in podzemnih voda tudi v obdobjih, ko ni padavin, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.

Na pomen ohranjanja ledenikov je v poslanici ob svetovnem dnevu opozorila tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. "Geografi pravijo, da smo ena zadnjih generacij, ki lahko opazuje Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto. Na globalni ravni nista med pomembnejšimi, a simbolike tega sporočila stroke ni mogoče spregledati," je poudarila.

HSE ob dnevu voda poudarja pomen naložb v obnovljive vire energije

Ob svetovnem dnevu voda so v skupini HSE spomnili na pomen energetskih naložb v obnovljive vire energije. Hidroelektrarne (HE) na Dravi, Soči in Savi so lani proizvedle več kot 34 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, medtem pa HSE želi zgraditi nove hidroelektrarne na srednji Savi.

Ob tem so spomnili tudi na bogastvo Slovenije z vodnimi viri in z več kot 25.000 kilometri vodotokov, ki zagotavljajo visoko vodnatost in stabilen vodni režim vse leto. "To je ključno za izkoriščanje vodnega vira kot obnovljivega vira energije, ki velja za eno najbolj trajnostnih oblik pridobivanja električne energije, in to iz hidroelektrarn, ki ne povzročajo emisij toplogrednih plinov," so dodali.

Kot trenutno največji energetski projekt, ki poteka pod okriljem HSE-ja, so navedli gradnjo HE na srednji Savi. "Za prvi segment – Suhadol, Trbovlje in Renke – že poteka umeščanje v prostor in je trenutno v fazi dopolnjevanja mnenj na izdelano študijo variant, uredbo o najustreznejši varianti. Prav tako je v fazi dopolnjevanj okoljsko poročilo," so pojasnili.