Predsednik vlade Borut Pahor je namreč napovedal uradni obisk na ministrstvu za okolje in prostor in ga označil za "ozko grlo pri sprejemanju odločitev", področje regulacije vodotokov pa po Pahorjevih besedah "čaka veliko delo, ki že desetletja ni bilo opravljeno, pa bi moralo biti".

Žarnič je na današnji tiskovni konferenci odgovoril: "Imam mirno vest, obisk razumem kot začetek reševanja, priložnost, svetovanje pri sprejemanju odločitev. To, da nas bo obiskal, je pohvalno, v veliko pomoč, da si premier vzame čas in razume pomembnost zgodbe."

Dodal je, da je v svojih šestih mesecih, kar je sedel na ministrski stol, naredil, kar je lahko, zato se ne čuti krivega za nastale razmere. Kot je pojasnil, se "lahko vsak trenutek odmakne in začne znova predavati", v primeru, če ne bo videl posluha, da lahko strokovne naloge izvaja pošteno, lahko sam ponudi odstop.
Krčenje sredstev, večanje obsega nalog
Minister je izpostavil tri glavna sporna vprašanja na ministrstvu: pomanjkanje strokovnega kadra, občutno premalo finančnih sredstev in, kot pravi, hud trk z "lokalnimi parcialnimi interesi". Rešitev vseh treh vprašanje je po njegovem mnenju nujna, saj da tudi z ogromno količino denarja ne bi nič dosegli brez strokovnjakov, ki bi denar pravilno usmerili. Pri tem je opozoril na razliko med "zaposlenim na ministrstvu" in specializiranimi kadri - ravno teh da je premalo.
Oboje pa ne pomaga, tako pravi Žarnič, če naleti na hud odpor lokalnih skupnosti in lobijev. Opozoril je na problem postopkov pred državno revizijsko komisijo, saj da tjakaj projekti romajo tudi po trikrat. "Podjetja, ki niso bila izbrana zaradi vejice v razpisu, špekulativno daljšajo postopke. V ozadju pa se potem dogajajo neki 'deali', medsebojne kompenzacije med podjetji, kar je že material za neke druge državne organe," je bil kritičen minister.

Kako do sredstev za obnovo?
Vodja sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč Ervin Vivoda je pojasnil, kako priti do državnih sredstev za obnovo objektov. Po zakonu so do povračila dela sredstev za obnovo upravičene osebe javnega in zasebnega prava, tudi fizične osebe, če so objekti namenjeni bivanju in izvajanju dejavnosti, vendar le za vgrajeno - pohištvo in bela tehnika ne prideta v poštev. Počakati pa bo treba na skupno oceno škode po državi, saj so do sredstev za obnovo upravičeni tisti objekti, kjer stroški obnove presegajo 50 odstotkov povprečnega zneska škode na državni ravni.

Omejevanje škode po poplavah
Poleg rednega vzdrževanja je treba povečati sredstva za investicijsko vzdrževanje in optimizirati ukrepe izboljšanja poplavne varnosti, vendar bo v kriznem fiskalnem stanju treba iskati tudi druge rešitve, kot je javno-zasebno partnerstvo, povezovanje občinskih sredstev z državnimi, predvsem pa okrepiti strokovne kadre, je prepričan Žarnič. Vladi bo predlagal odobritev dodatnih sredstev za zagon izdelave projektov na področju vodne infrastrukture.

Posebno pozornost bodo namenili divjim odlagališčem odpadkov, ki so ob poplavah lahko vir mnogih težav, poiskali pa bodo tudi načine za strogo sankcioniranje zasipavanja vodotokov z gradbenimi odpadki. Naloga ministrstva je tudi, tako Žarnić, odpravljanje "nevednosti" ljudi z usmerjanjem gradnje objektov zunaj poplavnih območjih.

Žlebir: Ne pozabimo - bil je ekstrem
Generalni direktor agencije za okolje Silvo Žlebir je poudaril, da se pri iskanju "krivcev" za nastalo škodo v poplavah pozablja, da so bile te poplave ekstremne. V prihodnje bo treba po njegovem prepričanju še povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov. Ta so se sicer v preteklih dveh, treh letih sicer povečala na okoli 10 milijonov evrov, vendar pa so prenizka in bi jih bilo treba po njegovi oceni zvišati na približno 20 milijonov evrov. Vodja Urada za vode Stanka Koren je k temu kot primer dodala, da lahko s trenutnimi sredstvi na leto očistijo "le 14 od 650 kilometrov jarkov na Barju", zato je da je povečanje pač - nujno.