Članice ZN-a so v noči na nedeljo dogovor dosegle na konferenci na sedežu ZN-a v New Yorku po dveh tednih intenzivnih pogovorov, ki so se sklenili z 38-urnim maratonskim zasedanjem. Sporazum velja za ključen dokument za ohranitev 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceanov do leta 2030, kot so se pogodbenice konvencije ZN-a o biološki raznovrstnosti dogovorile decembra lani v Montrealu.

"Gre za izjemno dobro novico," je o potrditvi mednarodnega sporazuma dejala vodja sektorja za ohranjanje narave pri ministrstvu Katarina Groznik Zeiler. "Morja in oceani niso pomembni samo z vidika biotske raznovrstnosti, ampak kot celota zagotavljajo človeštvu neprecenljive gospodarske, socialne in ekološke koristi," je poudarila.

Območja zunaj nacionalnih pristojnosti, ki predstavljajo 60 odstotkov oceanov, so že desetletja pod vedno večjim pritiskom zaradi onesnaževanja, čezmernega izkoriščanja in podnebnih sprememb. Doslej ni bilo pravnih podlag za skupno regulacijo, zato je ta sporazum ključen, je dejal Andrej Bibič iz sektorja za ohranjanje narave.

Omogočeno bo med drugim razglasitev varovanih in zavarovanih območij – na prvih bo mogoča nadaljnja raba morskih virov, a bolj trajnostno, druga bodo namenjena ohranjanju ogroženih vrst in ekosistemov – a do cilja, da bi območja ustrezno zaščitili do leta 2030, je še dolga pot, je opozoril. Ta območja bo namreč treba najprej predlagati, nato bodo stekli določeni postopki in na koncu se bodo morale pogodbenice s tem strinjati, je povedal Bibič, je pa napredek ta, je dodal, da bo mogoče zaščito območij uvesti tudi s preglasovanjem.

Druga pomembna prednost dogovora je, da bo dal podlago za uvedbo postopkov presoje vplivov določene dejavnosti na okolje, in sicer podobno, je pojasnil Bibič, kot v EU-ju veljajo podrobna pravila za presojo vplivov posegov v morjih, ki so v nacionalni pristojnosti.

Kot tretji pomembni učinek dogovora pa ministrstvo poudarja podlago za raziskave in uporabo morskih genskih virov, zlasti z vidika delitve poštene in pravične koristi, ki izhajajo iz njih. "Predvsem so bila precejšnja pričakovanja glede možnih finančnih koristi, ki izhajajo iz komercializacije teh genskih virov za potrebe medicine, farmacije ipd.," je dejal Bibič.

Vsebina pa se je po njegovih besedah v pogajanjih osredinila predvsem v zagotavljanje financiranja – ideja je, da bi se z delitvijo finančnih koristi iz uporabe teh virov financirali ukrepi za ohranjanje oceanov. "Mnoge države, ki imajo precejšen del ozemlja v morju, so majhne in nimajo zmogljivosti ne za izvajanje sporazuma ne za uživanje koristi, ki ji to prinaša. Zanje je tako ključen del sporazuma krepitev zmogljivosti za izvajanje tega sporazuma ter možnosti za prenos znanja in tehnologij iz razvitih v manj razvite države," je dejal Bibič.

Fajon: Dokaz, da mednarodna skupnost zna usklajeno reševati globalne izzive

Dokončni dogovor o novem mednarodnem sporazumu, "ki bo zaščitil in zavaroval naše oceane", je pozdravila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. "Gre za izjemen uspeh multilateralizma in globalnih prizadevanj za boj proti negativnim posledicam podnebnih sprememb. Je dokaz, da mednarodna skupnost zna učinkovito ukrepati in usklajeno reševati globalne izzive. Slovenija je pri tem aktivno sodelovala in si je znotraj EU-ja prizadevala za rešitev za učinkovito zavarovanje ključnih delov oceanov in varovanje biotske raznovrstnosti v oceanih," je ministrstvo za naravne vire in prostor v sporočilu za javnost navedlo ministrico Fajon.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je prav tako izrazil zadovoljstvo nad sprejetim sporazumom. "Izjemno me veseli, da je kmalu po montrealskem sporazumu sprejet tako pomemben sporazum za zaščito oceanov. Globalna zaščita mednarodnih voda bo zagotovo imela dolgoročne posledice tudi za ohranjanje biološke raznovrstnosti slovenskega morja in priobalnega pasu," je dejal. Spomnil je, da bo Slovenija decembra letos v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, kar bo po njegovem mnenju zagotovo širše prispevalo k zagotavljanju dobrega stanja morja.

Del oceanov pripada vsem

Gre za izvedbeni sporazum konvencije ZN-a o pomorskem mednarodnem pravu, ki je bila sprejeta leta 1982 in velja za ustavo oceanov, a odraža razumevanje morskega okolja in njegove zaščite v tistem času ter je to področje izjemno pomanjkljivo urejala. Ta sporazum pa bo lahko zapolnil vrzel, ki je pri urejanju področja nastala, je povedala Barbara Granda iz sektorja za mednarodno pravo ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Dejstvo, da ta del oceanov "pripada vsem", da svoboda odprtega morja vključuje tako svobodo plovbe kot ribolova in svobodo znanstvenega raziskovanja, je prinesel velik pritisk na uporabo teh območij, je poudarila in dodala, da so bila pogajanja izjemno dolg in kompleksen proces, saj so interesi držav glede tega izjemno različni in nemalokrat tudi nasprotujoči si. Za EU, ki je bil od začetka gonilna sila procesa, je sklenitev dogovora velik dosežek, je dejala Granda.