Slovenski predsednik vlade Marjan Šarec se v New Yorku udeležuje splošne razprave svetovnih voditeljev ob začetku 74. zasedanja Generalne skupščine ZN-a. V torek je nastopil v razpravi na vrhu o trajnostnem razvoju, ki je namenjen celovitemu pregledu uresničevanja Agende za trajnostni razvoj 2030. Poudaril je zavzetost Slovenije za uresničevanje teh ciljev.

Gre za prvi vrh o ciljih trajnostnega razvoja po sprejetju agende septembra leta 2015. Agenda 2030 obravnava demografska gibanja in gospodarsko rast, okoljsko degradacijo, naraščajoče neenakosti v državah in med njimi, podnebne spremembe ter razvoj znanosti in tehnologije.

Šarec je na vrhu nastopil v okviru dialoga voditeljev in poudaril, da obstajajo jasna družbenoekonomska gibanja, ki bodo vplivala na našo sposobnost izpolnjevanja vseh sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja. Demografske spremembe, degradacija okolja, globalizacija in tehnološke inovacije so megatrendi, ki oblikujejo življenjsko raven in blaginjo jutrišnjega dne. Pomenijo priložnosti in izzive. Ti izzivi zahtevajo vodenje, odgovornost in dolgoročne ukrepe, je poudaril. Pri tem je nujno potrebno sodelovanje na državni, regionalni in svetovni ravni. "Med vladami, poslovnim sektorjem, civilno družbo, mladimi in starimi. Svetovne izzive moramo obravnavati enotno in usklajeno."

Po njegovih besedah se Slovenija še vedno zavzema za uresničevanje ciljev Agende 2030 in v letošnjem poročilu ZN-a o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 je Slovenija na 12. mestu med 162 državami. Še zlasti je uspešna pri odpravljanju skrajnih oblik revščine in zagotavljanju dostopa do bolj zelenih virov energije.

"Polovica svetovnega bogastva je v rokah ljudi za eno konferenčno mizo"

Razvojni vrh je eden izmed petih, ki letos potekajo ob splošni razpravi. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, s katerim se bo Šarec sestal v četrtek, je pozdravil napredek držav, vendar opozoril, da roki za cilje ne bodo doseženi. Nadaljujejo se spopadi, podnebna kriza, spolno nasilje in vztrajne neenakosti. "Polovica svetovnega bogastva je v rokah ljudi, ki lahko sedejo za eno konferenčno mizo, in kot kaže zdaj, bo do leta 2030 v revščini ostalo skoraj 500 milijonov ljudi," je dejal.

Pozval je k svetovni akciji na področju preprečevanja spopadov, financiranja razvoja, podnebne krize, gradnje partnerstev med vladami, civilno družbo, mediji in zasebnim sektorjem.

Zaveze posameznih držav

Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov Tijjani Mohamed Bande, s katerim se bo Šarec prav tako sestal v četrtek, je pozdravil sprejetje politične deklaracije vrha, da se države zavezujejo, da bodo mobilizirale financiranje, izboljšale nacionalna uresničevanja in utrdile ustanove za doseganje razvojnih ciljev.

Finska se je na primer zavezala, da bo ogljično nevtralna do leta 2035, Mehika bo zagotovila dostop do medmrežja za vse svoje prebivalce, Maldivi so vzpostavili partnerstva s podjetji in tako naprej.