Ob ponedeljkovih nalivih se je po državi znova sprožilo nekaj zemeljskih plazov, kar se lahko zgodi tudi ob prihodnjih močnejših deževjih.

V občini Preddvor so se danes že lotili nujnih sanacijskih del na stanovanjski hiši v Kokri, za katero se je v ponedeljkovem deževju sprožil zemeljski plaz. Stanovalka se je začasno preselila k svojim sorodnikom v bližnjo hišo, občina pa se bo po nujnih sanacijskih delih lotila tudi trajne sanacije.

V Sloveniji že 10.000 zemeljskih plazov
Kot je pojasnila raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije Mateja Jemec Auflič, je bilo sicer v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi bistveno manj dežja, a tudi letos je v posameznih vremenskih dogodkih v kratkem času padla zelo velika količina padavin in s tem povzročila nastanek zemeljskih plazov.

Podatkov, koliko plazov se je v letošnjem letu sprožilo, v geološkem zavodu sicer nimajo, je pa vsako leto od nekaj deset do nekaj sto takšnih dogodkov. Do zdaj je bilo sicer v Sloveniji že 10.000 zemeljskih plazov.

Plazovom zelo izpostavljena četrtina ozemlja
Zemeljski plazovi so po navadi vezani na morfološko razgibanost pokrajine. Ker je Slovenija morfološko zelo razgibana, je tem pojavom zelo izpostavljena tako rekoč četrtina slovenskega ozemlja.

Običajno so jim najbolj podvržena območja na manj obstojnih terenih in kamninah, torej predvsem območja osrednje Slovenije, Tolminskega prek Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja ter Zasavskega hribovja proti Posavju in Halozam. Zelo izpostavljeni so tudi Slovenske gorice, Goričko in del Pohorja, je pojasnila Jemec Aufličeva, ki pa je ob tem poudarila, da se lahko pojavijo tudi drugod po Sloveniji.

Zavedati se je namreč treba, da imamo poleg naravnih danosti, ki vplivajo na pojav plazov, tudi sprožitvene dejavnike. Najpogostejši sprožitveni dejavnik v Sloveniji so padavine - bodisi kratkotrajne in intenzivne bodisi dolgotrajno deževje - v kombinaciji z neprimernimi posegi človeka v okolje.

Pazljivo pri gradnji!
Pri tem je Jemec Aufličeva opozorila predvsem na gradnjo objektov na območjih, ki so izpostavljena zemeljskim plazovom, pa tudi neprimerno obdelovanje kmetijskih površin. Na geološkem zavodu v zadnjem času opažajo tudi naraščanje plazov predvsem tam, kjer je bila spremenjena namembnost zemljišča iz nezazidljivega v zazidljivo.

Po besedah Jemec Aufličeve je najpomembneje, da se tam, kjer je velika verjetnost za nastanek plazov, ne gradi. Sicer pa je treba v pobočja graditi premišljeno, konstrukcijo objekta prilagoditi pobočju, poskrbeti za nadzorovano odvajanje padavinske vode, pomembno pa je tudi, da se temelji objekta postavijo na stabilno kamnino.

V geološkem zavodu si sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi občine karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov upoštevale pri pripravi občinskih prostorskih načrtov. Nekatere občine sicer to že počnejo, a bi bila za rešitev tega vprašanja potrebna sprememba zakonodaje, je še dodala Mateja Jemec Auflič.