Električno nabiti delci so skozi vesolje potovali s hitrostjo kar 8 milijonov kilometrov na uro, to pa pomeni, da so za pot od Sonca do našega planeta potrebovali le 19 ur. Astronomi so ga označili s stopnjo G-5, kar pomeni najvišjo intenzivnost vesoljnega vremena.

Najhujša posledica geomagnetnega viharja je bil izpad visokofrekvenčnih radijskih postaj letal, ki letijo visoko na severu zemeljske poloble, zato so britanski kontrolorji letov, letala, ki letijo čez Atlantik, usmerjali bolj južno od običajnih linij. Poročajo tudi o težavah z enim od japonskih satelitov.

Na poti še en vihar
Sicer je na poti proti našemu planetu še en geomegnetni vihar, vendar ta po zagotovilih astronomov ne bo tako silovit kot tisti, ki je Zemljo dosegel včeraj. Tako silovit geomagnetni vihar je Zemljo nazadnje dosegel leta 1989, ko je poškodoval električno omrežje v Kanadi in povzročil izpad električne energije v Quebecku. Tega se bojijo tudi tokrat, zato so številne elektrarne na severni polobli zmanjšale proizvodnjo.

Geomagnetni vihar je pojav, ko velikanska količina Sončevega plina, ki je nastal ob izbruhu plazme na Soncu, z veliko hitrostjo potuje mimo Zemljine atmosfere. Hitrost plina dosega tudi več kot tri milijone kilometrov na uro. Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi krepljeno delovanje Sonca trajalo še predvidoma dva tedna.