Po podatkih zavoda za gozdove je februarska ledena ujma poškodovala dobrega pol milijona hektarjev gozda, zato bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase. Kar 660 hektarjev gozda pa bo treba popolnoma posekati in tam na novo zasaditi drevje.

Žled je običajen pojav
Na spletni strani Agencije za okolje (Arso) je med naravnimi in drugimi nesrečami, ki lahko oz. so prizadele Slovenijo, naveden tudi žled, ki se sicer najpogosteje pojavi novembra.

"Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. V Sloveniji je značilen predvsem za jugozahodno Slovenijo. Najbolj je razširjen na visokem krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Žled se pojavlja tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. V Sloveniji najpogosteje prizadene Brkine, Senožeško hribovje z Vremščico, zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo," je zapisano na spletni strani Arso.

Najhujše posledice je žled v zadnjem času povzročil novembra leta 1980 v Brkinih, ko je bil ledeni oklep debel do sedem centimetrov, zaradi poškodb pa je bilo posekanega približno 674.000 m3 lesa.

Konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval 8 odstotkov površine slovenskih gozdov. Poškodovanost pa je bila največja na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju.

Že naslednjo zimo pa je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 m3 lesne mase na prav tako slabih 8 odstotkih. Januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih nad 600 metri nadmorske višine.

Ledena ujma je precej hude posledice pustila tudi konec prejšnjega stoletja 1899 v okolici Pivke in Vremske doline. Avtor članka je tudi stehtal v led okovane veje in ugotovil, da je imela kilogram težka veja na sebi kar 34 kilogramov ledu.