Pričakujemo nove padavine, ki jih sicer ne bo veliko, pa tudi jugozahodni veter.

Čeprav v normalnih razmerah takšno vreme ne bi bilo nič posebnega, pa lahko zdaj, ko so drevesa in konstrukcije z ledenim oklepom že mejno obremenjena, povzroči še dodatno škodo na že prizadetih območjih, opozarjajo na agenciji za okolje (Arso).

Predvsem na prehodu med Notranjsko in Primorsko bo popoldne in ponoči nevarnost žleda in poledice.

Do srede zjutraj bo v osrednji Sloveniji predvidoma padlo od 5 do 10 cm snega, v zahodni Sloveniji pa do okoli 20, krajevno tudi 30 cm. Novozapadli sneg bo dodatno obremenjeval drevesa in konstrukcije.

Odjuga šele konec tedna
Šele od petka naprej bi lahko govorili o odjugi, prej pa ne, je pojasnil vremenoslovec Brane Gregorčič. Ob koncu tedna bo v krajih, kjer je veliko žleda, deževalo pri temperaturah nad ničlo, kar naj bi počasi načelo plast ledenega oklepa. "Ne bo šlo pa zelo hitro," je opozoril.

Po besedah hidrologa Janeza Polajnarja pa ob predvideni odjugi konec tedna, zlasti pa v prihodnjem tednu pričakujejo, da se bodo kraški vodotoki - zlasti kraška polja notranjskega in ponekod dolenjskega krasa - močno polnili.

Škode na daljnovodih za več milijonov
Žled in sneg sta poškodovala ali uničila 30 kilometrov daljnovodov, zunaj obratovanja pa jih je 174 kilometrov oz. devet odstotkov.

Po zadnjih podatkih je na daljnovodu Kleče-Divača huje poškodovanih ali podrtih vsaj 13 daljnovodnih stebrov, na daljnovodu Beričevo-Divača pa 18. Oba daljnovoda bosta do odprave posledic nesposobna za obratovanje, zaradi česar je RTP Divača, s tem pa Primorska, napajan prek daljnovodnih povezav iz Hrvaške in Italije, so sporočili iz Elesa.

Dodatno breme žleda je za od štiri- do petkrat večje, kot pa je projektirana preobremenitev, v Elesu pa pravijo, da je sanacija daljnovodov cenejša od novogradnje, saj odpadejo stroški umeščanja v prostor. Kot so pojasnili, je strošek popravila daljnovodov odvisen od napetostnega nivoja in od konfiguracijskega nivoja terena - ker se cene po teh kriterijih gibljejo med 150.000 in 500.000 evrov na kilometer, bi strošek lahko znašal od 4,5 milijona do 15 milijonov evrov.

Številni še vedno brez elektrike
Brez električne energije sicer še vedno ostaja okoli 8.900 odjemalcev na območju Elektra Primorska, 4.200 odjemalcev Elektra Celje, 6.500 na Mariborskem in 251 na Gorenjskem.

Najhujše pa so še vedno razmere na območju Elektra Ljubljana, kjer je brez električne energije 22.000 odjemalcev, pri čemer pa v elektropodjetju opozarjajo, naj se prebivalci na območjih Cerknice, Starega trga, med Cerknico in Sodražico, Babnega Polja, v dolini reke Kolpe, med Cerknico in Logatcem, Logatca, med Logatcem in Žibršami, Logatcem in Kalcami ter med Logatcem in Rovtami pripravijo, saj bodo brez elektrike še do konca tedna.

Agregate nam pošiljajo tudi iz tujine
Potem ko je bilo v ponedeljek zjutraj brez elektrike okoli 147.000 odjemalcev, je po zadnjih podatkih delavcem elektopodjetij dvema tretjinama že uspelo zagotoviti električno energijo, brez nje pa jih je po zadnjih podatkih še okoli 52.000. Tem poskušajo pomagati z agregati, ki še prihajajo tudi iz tujine.

Kot je pojasnil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, so na prizadetih območjih danes namestili še sedem agregatov, ki so pomoč iz tujine, od katerih so štirje prišli iz Nemčije, trije iz Hrvaške. Ponoči naj bi jih prispelo še 14, dodatnih 11 iz Nemčije in trije iz Poljske. Agregate v četrtek pričakujejo še iz Romunije, ponudila jih je tudi ameriška vojska, a bodo po Šestanovih besedah še videli, ali bodo potrebni.

Agregate nameščajo glede na prioritete, ena teh je tudi vodooskrba, druge prioritetne lokacije pa določajo elektropodjetja. Kot opozarja Šestan, z agregati ni mogoče oskrbeti vsake posamezne hiše. Na podeželju agregat zato priključijo na transformatorsko postajo, prek te pa se oskrbi določeno število hiš - za to so seveda potrebni močnejši agregati, pojasnjuje.

Dostop ostaja nevaren in na lastno odgovornost
Na Jezerskem, ki ga je padajoče drevje v preteklih dneh odrezalo od sveta, so si elektriko vsaj delno zagotovili z agregati, za oskrbo s hrano pa po nevarni cesti skozi dolino Kokre s pomočjo oklepnega vozila skrbi Slovenska vojska. Jezersko je dostopno z avstrijske strani.

Zaradi nevarnosti podiranja dreves in padanja kamenja brez varne cestne povezave ostajajo v Kokri, ki ji prav tako pomaga vojska. Nevarni in le na lastno odgovornost prevozni sta tudi glavna cesta skozi Poljansko dolino in cesta v Sovodenj, kjer je padajoče drevje uničilo več hiš, nekaj jih je še v nevarnosti.

V vasi Bač znižali količino voda
Mnoge pa je strah tudi napovedane otoplitve, saj se bojijo poplav - že v ponedeljek je namreč naraščajoča podtalnica popolnoma poplavila vas Bač pri Ilirski Bistrici.

Pripadnikom civilne zaščite, gasilcem in vojakom je nato danes le uspelo preusmeriti del voda, ki izvirajo zaradi povišane podtalnice nad vasjo in Bač poplavljajo. Del vode so preusmerili v manjšo dolino, tako da se je nivo poplavnih voda v vasi znižal, zdaj pa poskušajo prebivalcem pomagati s črpanjem vode iz hiš s črpalkami, je povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Ilirska Bistrica Janko Slavec.

"Takih razmer v vasi ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Za zdaj nam je uspelo znižati količino voda, ki so pritekle po cesti na Bač, vendar se bojimo, kaj bo v prihodnjih dneh, ko so napovedane nove padavine," je povedal Slavec.

V SLS-u predlagajo delovno soboto
Stranka SLS pa vladi predlaga, da država izkupiček enega delovnega dne državljanov nameni za odpravo posledic vremenske ujme, hkrati pa želijo, da bi se del tako zbranih sredstev namenil tudi za nakup agregatov za enote civilne zaščite.

Predsednik stranke Franc Bogovič je dejal, da so državljani v preteklosti na tak način že pomagali pri reševanju posledic naravnih katastrof. Vladi zato predlaga, da državljani z delovno soboto pomagajo tistim, ki so bili najbolj prizadeti.

Nekateri delodajalci prostovoljcem omejevali odhod iz službe
V SDS-u so predlagali aktivacijo pripadnikov Slovenske vojske pri odpravljanju posledic ujme, v PS-ju pa ugotavljajo, da so nekateri delodajalci prostovoljnim gasilcem in pripadnikom civilne zaščite omejevali odhod iz službe na pomoč za odpravo posledic ujme, zato menijo, da bi bilo treba zakonodajo dopolniti tako, da bi bil angažma prostovoljnih gasilcev lahko neomejen in takojšen.