V okviru praznovanja svetovnega dne oceanov pri Združenih narodih (ZN) združujejo moči z odločevalci, znanstveniki, zasebnim sektorjem, civilno družbo in mladimi aktivisti, da bi opozorili, da se mora odnos človeštva do oceanov nujno spremeniti.

Pod okriljem gesla Prebudimo nove globine pozivajo h krepitvi širših prizadevanj za ohranitev oceanov. Ti pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta in predstavljajo vir preživetja človeštva ter vseh drugih organizmov na Zemlji. Zagotavljajo vsaj polovico kisika na planetu in večino biotske raznovrstnosti ter so glavni vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po svetu.

Prav tako so bistvenega pomena za gospodarstvo, saj naj bi bilo do leta 2030 v sektorjih, povezanih z oceani, zaposlenih 40 milijonov ljudi. "Glede na to, da smo iz njih izčrpali 90 odstotkov populacij velikih rib in uničili polovico vseh koralnih grebenov, jemljemo iz njih več, kot je mogoče obnoviti. Sodelovati moramo, da bi z oceani ustvarili novo ravnovesje, ki ne bo temeljilo na izčrpavanju njihovega bogastva, temveč jim bo prineslo novo življenje," so poudarili pri ZN-u.

Svetovni dan oceanov so že v petek zaznamovali na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer so odprli svoja vrata obiskovalcem, predvsem šolarjem.

Osrednje predavanje na tradicionalnem dnevu odprtih vrat morske biološke postaje je imel raziskovalec biotske raznovrstnosti Lovrenc Lipej, in sicer na temo slovenskih izkušenj pri raziskovanju morske pestrosti Sredozemskega morja. Učenci so nato pod vodstvom raziskovalke Vesne Flander Putrle poslušali kratka predavanja, lahko so se udeležili tudi delavnic o temah, kot so raznovrstnost morskih organizmov, morje pod mikroskopom, spoznavanje školjk in fizikalni poskusi z vodo.

Bolj bomo spoznali oceane, lažje jih bomo varovali

Italijanski in slovenski strokovnjaki v zadnjih letih v različnih čezmejnih projektih sodelujejo tudi pri iskanju rešitev za podnebno odpornost. Trenutno v okviru projekta Smarteco 2 pripravljajo ukrepe za prilagajanje na podnebno krizo na območjih od Beneške lagune do lagune Caorle in koprske občine.

"V bistvu so naš vir prehrane, uravnavajo podnebje. Proizvajajo več kot polovico kisika, ki ga mi potrebujemo za dihanje. V bistvu so pomemben element v našem življenju in bolj kot bomo poznali, kako deluje, potem ga bomo lažje tudi varovali," je za Radio Slovenija glede ranljivosti oceanov poudarila Bojana Lipej iz društva Dops in Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Direktor Konzorcija za rekultivizacijo vzhodnega Veneta Graziano Paulon poudarja dvig morske gladine zaradi podnebnih sprememb, s katerim se spoprijemajo tudi v laguni Caorle. Zato je že zdaj treba prilagoditi strukture, ki ščitijo obalo pred morjem, čeprav se bo s tem vprašanjem intenzivneje spoprijemala prihodnja generacija.

Ekolog Alberto Barausse z Univerze v Padovi poudarja, da moramo oceane spoštovati tako zaradi lepote morskega življenja kot koristi, ki jih imamo od njih. Prav tako pa moramo na novo zgraditi razmerje, novo zavezništvo med varstvom okolja in gospodarskim razvojem, če hočemo doseči trajnostni razvoj v času podnebnih sprememb.

Želva spuščena v naravo

Dan odprtih vrat so imeli v petek tudi v Akvariju Piran, ki deluje pod okriljem Centra znanosti Univerze na Primorskem. Akvarij je sicer ostal brez enega od prebivalcev. Morsko želvo vrste glavata kareta, ki so jo negovali od oktobra lani, so namreč po uspešni rehabilitaciji izpustili v naravno okolje.