Vosati kiti, ki jih sestavlja 14 vrst, tudi grbavci, sinji in sivi kiti, imajo namesto zob vose, ščetke, s katerimi precejajo plankton in rakce. Do zdaj je bilo to, kako nekateri največji kiti v oceanu izvajajo svoje raznolike in zapletene pesmi, ki lahko zvenijo malce strašljivo, neznanka – mornarji so jih pripisovali tudi duhovom ali mitskim morskim bitjem. Znanstveniki pa so z nedavno raziskavo le končno prišli do nekaterih ugotovitev.

Kiti naj bi namreč glede na študijo, ki jo je vodil profesor Coen Elemans z Univerze Južne Danske, namreč razvili posebno "glasovno škatlico", ki jim omogoča petje pod vodo. Nad ugotovitvijo, ki je bila objavljena v reviji Nature, je bil navdušen.

S kolegi so izvajali poskuse z grli ali "glasovnimi skrinjicami", ki so bile skrbno odstranjene iz treh trupel nasedlih kitov. Nato so skozi masivne strukture spustili zrak, da so proizvedli zvok. V nasprotju s človeškim glasom, ki izvira iz vibracij, ko zrak prehaja čez glasilke v grlu, imajo vosati kiti na vrhu grla veliko strukturo v obliki črke U, ki jo obdaja maščoba. Ta vokalna anatomija omogoča živalim petje z recikliranjem zraka in preprečuje vdihavanje vode.

"Zvok je ključnega pomena za njihovo preživetje"

Raziskovalci so izdelali računalniške modele zvokov in pokazali, da je petje vosatega kita omejeno na ozko frekvenco, ki pa se prekriva s hrupom ladijskih plovil. Študija je pokazala, kako lahko ta kitom preprečil komunikacijo na dolge razdalje.

To znanje bi bilo lahko ključnega pomena za ohranitev grbavcev, modrih kitov in drugih ogroženih morskih velikanov. "Zvok je absolutno ključnega pomena za njihovo preživetje, saj je to edini način, da najdejo drug drugega za parjenje v oceanu," je za BBC pojasnil Elemans.

Raziskava prikazuje tudi evolucijsko sliko

Raziskovalec je poudaril, da so ti kiti ene izmed najbolj skrivnostnih živali, ki so kdaj koli živele na planetu, zelo so pametni, pa tudi družabni. Njihova sposobnost proizvajati tako kompleksne zvoke je po njegovo nekaj izjemnega. Raziskava prikazuje tudi evolucijsko sliko – predniki kitov so se s kopnega vrnili v oceane, njihovo telo pa se je na tak način prilagodilo, da je bila komunikacija pod vodo mogoča.

"Proizvodnja in sprejemanje zvoka je najpomembnejši čut za morske sesalce, zato lahko vse študije, ki razjasnijo, kako oddajajo zvoke, pomenijo napredek za področje," je dejala strokovnjakinja za komunikacijo s kiti Kate Stafford z univerze Oregon, ki je študijo označila za prelomno.

Medtem je to, kako zobati kiti proizvajajo zvok, bolje razumljeno, saj jih je lažje proučevati. Ti morski sesalci, med katere spadajo delfini, orke, glavači in pliskavke, namreč pihajo zrak skozi posebno strukturo v svojih nosnih prehodih.