Borut Pahor je uvodoma dejal, da kar se je zgodilo njegovi vladi, se zdaj dogaja vladi Janeza Janše. Vlade ne podpira, je dejal, a je treba v krizi stopiti skupaj.

Na vprašanje, ali odlikovanje Tomažu Ertlu sodi med odlikovanja drugim, ki so ga prejeli, je Danilo Türk odgovoril, da je imelo to odlikovanje svoje razloge. Odlikovanje je bilo izključno za posebne zasluge na področju obrambe, je dejal Tűrk.

Milan Zver je na vprašanje, ali se je v imenu SDS-a pripravljen Türku opravičiti za ponarejanje dokumentov glede afere Velikovec, odvrnil, da ima tudi podporo NSi-ja, a se je neposrednemu odgovoru izognil.

Kaj se obeta v primeru njihovega prevzema funkcije?
Türk je prepričan o suverenosti Slovenije. Meni, da strašenje z Grčijo ni utemeljeno. Pri nastanku bančne unije bo treba sodelovati, je dejal Tűrk. Aktualni predsednik je pozdravil opozorilo Nobelovih nagrajencev, ki so ga ti podali EU-ju glede krčenja sredstev za raziskovanje. To je razširil Türk tudi na Slovenijo in dodal, da ne želi eksperimentiranja na tem področju.

Zver se tudi strinja z opozorilom nobelovcev. Zlasti na področju energentov bo treba vlagati, je dejal Zver. V EU je Slovenija vstopila kot samostojna, suverena država. Zver se zavzema za koncept Joseja Manuela Barrosa glede povezanosti Unije.

Tudi Pahor je naklonjen federativni urejenosti EU-ja. Tudi če ne bo predsednik države, se bo Pahor zavzemal, da bo Slovenija zraven pri odločanju. V času kampanje je ugotovil, da je vir navdiha ljudi in zaupanja vanj to, da je suveren, da ni nikomur nič dolžan. Pahor je še dejal, da ni razloga, da Slovenija zdaj zaprosi za evropsko pomoč.

Zver je Pahorja opozoril, da je v demokraciji suveren narod, predsednik pa mora biti neodvisen od omrežij.

Vlada - predsednik
Kakšno mora biti sodelovanje med vlado in predsednikom države? Türk je dejal, da je imel več obdobij v svojem mandatu. Na začetku, še posebej v času predsedovanja EU-ju, je bilo sodelovanje dobro, tudi pod Pahorjem je bila komunikacija tekoča, a le, ko je predsednik vlade to želel. V mandatu te vlade je bilo stikov manj. Bo pa še dajal takšne pobude, je dejal Türk.

Pahor je dejal, da vztraja pri svojem osnovnem stališču. Potrebno je premirje v Sloveniji, je dejal. Pahor je dejal, da se v svojem mandatu ni odzival na stališča predsednika države. Pogrešal je napor predsednika republike, da bi se postavil ob bok premierju, ko je bilo to potrebno.

Zver je dejal, da je Pahor podprl Türka za predsednika, Türk pa imenoval Pahorja za premierja. Težava nastane, ko je vlada z druge politične poloble, je dejal Zver. Ustavni pravniki opozarjajo, da je glavna vloga predsednika države povezovalna, je dejal Zver. Predsednik bi moral bolj povezovati politične akterje.

"Kultura maščevanja je v Sloveniji zelo pogosta," je dejal Pahor in zavrnil, da bi on tako ravnal.

Pristojnosti predsednika
Türk je dejal, da je ZUJF podpisal takoj, tudi da bi pridobili čas. Potem pa je nekatere dele zakona kritiziral in pozval k popravi. V odnosu do dogajanja na političnem terenu je predsednik v vlogi nekakšnega diagnostika.

Predsednik mora spoštovati voljo DZ-ja, meni Zver. Ko je kriza, ko ni denarja, mora biti pokojninski sistem pravičen, je dejal Zver, ki je rekel, da bi lahko sodeloval tudi z vlado druge politične barve.

Reforme
Kaj je še treba sprejeti poleg zdajšnjih reform? Pahor je opozoril, da bi morali sprejeti fiskalno pravilo. "Tega simbolnega sporočila nismo bili sposobni poslati," je dejal Pahor. Referendumi zdaj niso dobra izbira, čeprav sam vladnih predlogov ne podpira, je dejal Pahor.

Türk meni, da sta pokojninska reforma in reforma trga dela nujni. Podpira proces sprejemanja teh reform, pri čemer je pripravljen sodelovati. Vpis fiskalnega pravila v ustavo ni reformni ukrep, je izpostavil. Bonitetne agencije tega tudi ne omenjajo.

Zver pravi, da so potrebni dolgoročni ukrepi. Fiskalno pravilo bi bilo treba zapisati v ustavo, je dejal Zver, zagovarja pa tudi spremembo volilnega sistema. Proporcionalni volilni sistem je izjemno neučinkovit in povzroča politične krize.

Pahor je dejal, da je eden glavnih razlogov nasprotovanja opozicije fiskalnemu pravilu ta, da bi dali tako prevelik zagon vladi Janeza Janše.

Türk je glede volilnega sistema dejal, da ni prepričan, da je večinski volilni sistem pravi. Lahko bi šli v smeri preferenčnega glasu, je dejal Türk.

Revščina
Türk je dejal, da se je ukvarjal tudi z intervencijskimi akcijami, ki so potrebne tudi na področju hrane. Podprl bi rad vlado pri zagonu gospodarstva, omenja pa tudi socialno podjetništvo.

Zver je izpostavil, da je boter otroku v Afriki in da ljudem pomaga tudi ad hoc. Pomagata lahko tudi soseska, prijatelj, ne zgolj država. Čakati na državno pomoč je premalo, je dejal Zver.

Pahor je dejal, da je bil pred 10 dnevi pri družini, ki ima deset otrok. Oni upajo, da bomo politiki ukrepali in da bodo videli luč na koncu predora, je dejal Pahor.

Donatorji
Ali so sprejemali sredstva tudi od podjetij, ki imajo dolgove do delavcev? Težav tukaj ni, so sporočili kandidati.

Prodaja državnega premoženja
Türk je do državnega holdinga skeptičen. Ni transparenten, pravi Türk. Taka institucija bi se morala ustanoviti konsenzualno. Priča smo bili preglasovanju, nezaupanje in njegovi dvomi so ostali, je dejal Türk.

Zver holding podpira. Njegovo poslanstvo je tudi iskati deleže v podjetjih, ki se bodo prodali. Večina Slovencev se s tem strinja, je dejal Zver. "Projekt holdinga drži vodo," je še dodal in izrazil prepričanje, da gre za doslej najboljšo rešitev.

Pahor je dejal, da je holding korak nazaj. Zaradi svojih neumnosti in napak je moral zapustiti položaj predsednika vlade, je dejal. A najbolj mu je škodilo, da je hotel prekiniti vplivanje politike na gospodarstvo, je še dodal. Zdaj pa bo lahko politika posegala v peskovnik s premoženjem, je dejal Pahor.

Zver je dejal, da je politika odgovorna za premoženje. Oblast pa je legitimna, dodaja Zver. To se sliši logično, pravi Pahor, a opozarja na nastanek tajkunov. Türk je dejal, da so očitno nezaupanja zelo globoka. Holding ni tista reforma, ki bi bila nujno potrebna. Lahko bi počakali in dosegli dogovor glede tega zakona.

Slaba banka
Pahor je dejal, da so dozdajšnje kapitalizacije prinesle slabe rezultate, zato te ideje ni dobro a priori zavrniti. Tűrk je spomnil na poskus dokapitalizacije NLB-ja z zasebnim kapitalom, ki pa je propadel. Veliko teh terjatev, ki bodo prenesene na slabo banko, bodo morali plačati državljani in državljanke.

Zver meni, da je namen slabe banke, da se odpravi posojilni krč. Opozoril je, da so državljani že zelo veliko plačali z dokapitalizacijami bank.

Pahor meni, da je ustanovitev slabe banke boljša kot politična nestabilnost. Referenduma o tem ne podpira.

Türk pravi, da ekonomisti ideje o slabi banki ne podpirajo. Zver je odvrnil, da to ne drži.

Sprava
Zver pravi, da ni razloga, da se ne bi udeležil slovesnosti v Dražgošah. Lezemo narazen namesto skupaj, pravi.

Pahor meni, da bi morali biti vsaj složni, če že ne spravljeni. Že kot predsednik DZ-ja je položil vence na vseh grobovih, je dejal Pahor.

Sprava je pri ljudeh napredovala precej bolj kot pri politikih, je dejal Türk. Ob 25-letnici spravnega dogodka v Rogu bi bilo dobro imeti komemorativni dogodek, je dodal Tűrk.