Zabava je namreč potekala na drugem koncu mesta. Kljub temu v restavraciji v Novih Jaršah ni bilo čutiti pretiranega razočaranja, so pa Türkovi podporniki z nerazumevanjem sprejemali to, da je zmagal Borut Pahor.
Aurelio Juri, nekdaj vidni poslanec Socialnih demokratov, ki se je od Pahorja oddaljil v času njegove blokade hrvaškega pristopanja k EU-ju, je izpostavil premik na lestvici priljubljenosti politikov. "Če trezno pomisliš, ima Türk za sabo petletni mandat, ki ga je ohranil na prvem mestu, Pahor pa ima za sabo triletni mandat vodenja vlade, ki ga je postavil zadaj. In zdaj se je to obrnilo." To pomeni, da volivci "volijo na osnovi trenutnih vtisov všečnosti, dopadljivosti besed in misli, tudi same figure, ne pomislijo pa, kaj to pomeni". "Navsezadnje so vsi kritični do vlade in so po dosedanjih anketah preferirali kandidata, ki pa je zelo naklonjen tej vladi in ni pokazal zadostne kritičnosti. To je neki paradoks."
Ali bi moral Türk ostrejšo retoriko do vlade Janeza Janše začeti že pred drugim krogom? "Razlika med njima (Türkom in Pahorjem, op. p.) bi se morala oblikovati predvsem v odnosu do vlade Janeza Janše na samem začetku volilne kampanje. Danilo Türk je v petletnem mandatu pokazal, da je sposoben trezne, artikulirane in argumentirane kritike te oblasti. Zaradi tega je ves čas užival veliko podporo." Tudi zato je Juriju zanimivo, da je dosedanji predsednik tako hitro padel na lestvici priljubljenosti.
Predsednik stranke Zares Pavle Gantar je zmago Pahorja v drugem krogu pripisal tudi učinku snežene kepe. Ko se je izkazalo, da je Pahor v prvem krogu zmagal, so po mnenju Gantarja volivci v drugem krogu glasovali po načelu "potegnimo z zmagovalcem". "Tega trenda ni bilo mogoče obrniti, čeprav je sedanji predsednik republike bistveno bolj suvereno nastopal na soočenjih," je dodal Gantar.
Türk je bil po mnenju Gantarja tudi žrtev okoliščin v polariziranem položaju. "Na neki način so ga proti njegovi volji porinili na neko levico in mu preprečili, da bi mogoče tudi on zajemal svoje glasove iz širšega bazena, in to ga je stalo zmage," je pojasnjeval Gantar, ki je prepričan, da Pahor brez desnih volivcev ne bi mogel zmagati.
Igor Pribac, vodja Türkovega volilnega štaba, ki je to funkcijo prevzel od Slavka Gabra, je poraz njegovega kandidata pojasnjeval tudi z načinom kampanje: "Dr. Türk ni hotel voditi kampanje, ki bi zašla v populistične vode, ki bi pomenila sajenje rožic, ki bi pomenila tudi, da bi se prikazoval kot všečen kandidat posameznim skupinam ljudi. Hotel je delovati kot državnik in nagovarjati ljudi z velikimi državniškimi temami. Izkazalo se je, da je to bil pristop, ki ni vlekel, ki ni proizvedel rezultatov."
Pribac je dejal, da nima težave s prevzemom svojega dela odgovornosti, a dodal, da je Türk kot močna osebnost odločitve sprejemal tudi sam. Še vedno stoji za svojim delom med kampanjo. "Še vedno nosim priponko dr. Türka," je dejal.
Pribac je opozoril, da je bilo med kampanjo več kot dvajset soočenj, in to povezal tudi z nedavnimi protesti po Sloveniji. "Domnevam, da je do tega nezadovoljstva, ki smo ga zdaj videli na slovenskih ulicah in trgih, prišlo tudi zato, ker so bila ta soočenja v prvem krogu zelo prazna, zelo osredotočena na osebnost in zasebnost." Proti Türku se je vodila medijska vojna, pravi Pribac, vodili pa so jo profilirani obrobni mediji, ki so jim pomembnejši mediji toliko sledili, da je to postala relevantna tema.
"Paradoksalno ravnanje SD-ja"
Juri je problematiziral tudi podporo SD-ja Pahorju namesto Türku. "Ni bilo pošteno do njega, da mu naenkrat stranka, ki ga je takrat podprla (pred prejšnjimi volitvami, op. p.), obrne hrbet in nameni svojo podporo nekomu, ki ga ni hotela več za svojega liderja." Juri se je tako navezal na zamenjavo vodstva SD-ja na strankinem zadnjem kongresu. Kot je dejal Juri, je opozoril vodstvo SD-ja, ko je podprlo Pahorja, da se bodo kot najbolj leva stranka znašli ob boku vsej desnici, ki ga bo tudi podprla.
Franc Žnidaršič, predsednik Demokratične stranke dela, je bil do Pahorja precej oster. "Vse je storil, da bi dosegel položaj, ki si ga ne zasluži glede na svoje preteklo ravnanje. Navsezadnje je zelo soodgovoren za težave, v katerih živimo danes, kajti on je pomagal sedanji ekipi na oblast, s tem ko je povzročil predčasne volitve in neuspešno vodil preteklo koalicijo."
S Türkovo kampanjo pa je bil Žnidaršič zadovoljen: "Razmišljal je o vsebini, ne o formi, ni želel biti pred kamerami lep, ampak precizen glede tega, kakšno državo bi zagovarjal in kakšen odnos ima do aktualne vlade, ki naj bi po zahtevi ljudstva odšla. To se mi zdi prava tema, ki je televizije niso znale aktualizirati in so ponavljale vedno ista vprašanja o neki letalski vozovnici, o neki drugorazredni temi in podobno, kar je manj pomembno glede na to, da imamo v državi 400.000 revnih ljudi. To je zame prva tema, kakšne 70 let stare kosti pa zagotovo zadnja, ker je treba najprej poskrbeti za žive," je dejal Žnidaršič. Poleg tega ni mogel razumeti, kako lahko ljudje izvolijo podpornika vlade, za katero ljudstvo zahteva, da pade.
Gantar: Nizka udeležba strahovita nezaupnica
Drugi krog je zaznamovala najnižja volilna udeležba na predsedniških volitvah do zdaj. "Nizka udeležba je strahovita nezaupnica vsej politiki, politiki kot taki. Aktivni in neaktivni politiki bi se morali vsi po vrsti vprašati, kaj delajo, da ljudje politikov niti ne povohajo več oziroma jih imajo samo še za transparente na demonstracijah," je o udeležbi razmišljal Gantar.