Po eni strani je sicer videti, da je Hrvaška z eno nogo že v Uniji, saj jo je v zadnjem poročilu o napredku, ki ga je objavila Evropska komisija, med državami zahodnega Balkana odnesla z najboljšo oceno, komisar za širitev Olli Rehn pa je ob tem celo dejal, da je Hrvaška »vse bolj merilo« za druge države v čakalnici evropske povezave.

Ob tej priložnosti pa je Evropska komisija Zagreb tudi posvarila, da mora odločneje ukrepati v smeri reševanja odprtih vprašanj s Slovenijo. Pri tem naj bi bilo premalo napredka storjenega predvsem pri problemu meje, omenjeno pa je bilo še vprašanje hrvaških varčevalcev Nove ljubljanske banke, jedrske elektrarne Krško in ribiškega dela sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju.

ERC: Hrvatje (še) ne odstopajo
Hrvaška je bila poleg tega opozorjena, da naj čim prej reši zaplet okoli ekološko-ribolovne cone (ERC). Kaj bo z odločitvijo sabora, da Hrvaška v Jadranskem morju najkasneje s 1. 1. 2008 uveljavi določila ERC-ja tudi za članice Evropske unije, namreč še zmeraj ni jasno. Kot je izpostavil Bruselj, pomeni ta odločitev Zagreba "odklon od političnega dogovora, ki so ga Italija, Slovenija in Hrvaška dosegle junija 2004 in je vključen tudi v sklepe Evropskega sveta iz junija 2004".

Tudi Slovenija, ki Hrvaško pri vstopu v EU sicer podpira, je že napovedala, da bo vztrajala pri nasprotovanju tej odločitvi in da pričakuje dogovor do 1. januarja, v nasprotnem primeru pa bo v okviru EU brez odlašanja zaščitila svoje interese. Za našo državo je pri tem sporen predvsem potek meje cone po sredini Piranskega zaliva, saj morska meja tu še ni določena, s tem pa bi vprašljiv postal tudi dostop Slovenije na odprto morje.

Na nasprotovanje glede uveljavitve ERC-ja je Hrvaška naletela tudi pri Italijanih. Zunanja ministra Slovenije in Italije Dimitrij Rupel in Massimo D'Alema sta na nedavnih pogovorih znova ugotovila, da bo Hrvaška težko napredovala, če bo vztrajala pri svoji odločitvi.

Hrvaška stran pa od Slovenije, povsem nasprotno, pričakuje, da dvostranska vprašanja obravnava ločeno od evropskih zadev in da kljub sosedskim nesoglasjem ne umakne podpore hrvaškemu pristopnemu procesu. Kot je povedal hrvaški veleposlanik Mario Nobilo, od Slovenije trenutno pričakujejo soglasje predvsem glede dveh poglavij, namreč poglavja o ribištvu in poglavja pravosodje, svoboda in varnost.

Notranje težave sosedov
Sicer pa nerešena sosedska vprašanja niso edina ovira Hrvaške na poti v Unijo. Hrvaška je sicer doslej odprla 14 od 35 poglavij, Olli Rehn pa je nakazal, da bi jih letos lahko odprla še pet. Pri tem se bo morala naša južna soseda spopasti predvsem z reformo pravosodja in javne uprave, pesti pa jo tudi visoka stopnja korupcije. Bolj se bo morala posvetiti tudi pregonu obtožencev za vojne zločine.

Hrvaška bo predvidoma postala 28. država članica Unije, vprašanje je le, kdaj. Hrvatje upajo na članstvo v letih 2009/2010, toda po navedbah virov v Bruslju širitve v prihodnjih petih letih še ni pričakovati.