Baltski trio je v Evropsko unijo vstopil v “valu 10” leta 2004, prav tako Slovenija, 13 let po razpadu Sovjetske zveze. Gre za majhne države z lastno ponosno kulturo in s tradicijo, povezuje pa jih nekaj skupnih značilnosti: visoka gospodarska rast, enotna davčna stopnja, ostre cepitvene linije znotraj družbe zaradi sovjetske preteklosti, tranzicijsko tajkunstvo in še kaj bi se našlo. Ima pa vsaka država svoje posebnosti.

Estonija
Estonija je lahko Sloveniji v mnogočem zgled, saj ima poleg visoke gospodarske rasti tudi nizko stopnjo korupcije, visoko stopnjo neodvisnosti medijev, predvsem pa zdrave gospodarske temelje, ki ji omogočajo skokovit razvoj. Lase jim sivi le visoka inflacija, ki jim je onemogočila vstop v evrsko območje takrat, ko je to storila Slovenija. Že v začetku devetdesetih let so se Estonci odločili za reformo davčne stopnje, ki je postala enotna in nizka, s tem pa so privabili tuj kapital.

Naložbe v to ugrofinsko državo, ki ima večjo sestro Finsko, so ogromne, gre pa predvsem za visokotehnološke naložbe z visoko dodano vrednostjo. Praktično ni več velikega podjetja, ki bi bilo v estonski lasti, saj so vse pokupili tujci, predvsem Skandinavci, a se slabih 1,3 milijona velik narod tega ne brani. Njihov premier Andrus Ansip je med obiskom slovenskega kolega Janeza Janše v Talinu dejal, da ni pomembno, čigavo je podjetje, pomembno je le, da so delovna mesta in da podjetja delajo v skladu z estonsko zakonodajo. Podoba Estonije je vse boljša. Dobri športniki in neverjeten razvoj medmrežno-informacijske družbe Estonijo umeščajo v vrh držav po tej strani, Estonci so tudi prvi, ki so izvedli volitve prek svetovnega spleta.

Obenem pa to državo pestijo tudi mnoge težave. Hiter razvoj in dodobra liberaliziran tržni sistem sta zahtevala svoj davek. Pravijo, da se je ustvarila elita tajkunov, ki obvladuje tiste, ki nimajo premoženja. In v Estoniji tisti, ki nimajo, res nimajo. Tranzicija je za seboj pustila veliko ljudi, ki životarijo, obenem pa so v Estoniji vzpostavili tudi socialni sistem, ta je zelo liberaliziran, v slogu - vsak sam zase. Torej imajo majhno prehodnost med družbenimi sloji, s tem pa postajajo država, kjer vedno bolj prevladuje kapital in vse manj socialna solidarnost. Verjetno so zelo zares vzeli eno dejstvo: naj večina odloči. Estonija se ne ozira nazaj, ampak rine naprej med najbolj razvite države, zavedajoč se stranske škode, a to je pač cena, ki jo je treba plačati. Tudi odnosi z Rusijo so težava. Ruska manjšina je odrinjena in je predvsem med tistimi, ki životarijo, odnosi s sosedi pa so vse prej kot zgledni. Zadnji incident je bil, ko so se odločili odstraniti spomenik ruskim vojakom. Prišlo je do ostrih besed, a se je stanje pomirilo. Delitve ostajajo.

Latvija - najbolj ruska in najbolj protiruska
Desnosredinska vlada pod vodstvom premierja Aigarsa Kalvitisa se spopada z zahtevami po odstopu. 2,3-milijonska država je lani imela najvišjo gospodarsko rast v EU-ju - 11,9 odstotka - ima pa precejšnje težave z javnim primanjkljajem in visoko inflacijo, zato evra verjetno ne bo prevzela pred letom 2012. Tudi Latvija je z velikimi koraki zakorakala v hitro privatizacijo in si s pomočjo enotne davčne stopnje obetala hitro rast. To je sicer dobila, toda za kakšno ceno. Sloj bogatih obvladuje večino gospodarstva, sicer pa gre za eno najrevnejših držav v bloku desetih, ki so v Unijo vstopili leta 2004.

Njihov napredek in sproščeno prebivanje omejuje več stvari. Najprej in najbolj odnosi z Rusi in Rusijo. Letos so z veliko sosedo rešili dolgoletni ozemeljski spor, mnogi pravijo, da so popustili, ko so jim predali eno celo mesto. A kaj hočejo. 35 odstotkov prebivalstva je zaradi močne rusifikacije med SZ-jem ruskega, obstajajo pa celotna področja, ko ni mogoče niti srečati latvijske duše. Latvijci so proti Rusom ostro nastrojeni, če imamo pri nas 20.000 izbrisanih, jih je tam 30-krat več, saj jim državljanstva ne dodelijo. Sovraštvo je posledica težke zgodovine, ruska manjšina pa ima močno podporo svoje matice, ki pritiska na to baltsko državo.

Težava Latvije je tudi močna centraliziranost, saj skoraj polovica prebivalstva živi v prestolnici Rigi, kar posledično pomeni velika neskladja v razvoju države, še najbolj pa jih tepeta socialna neenakost in razslojenost. Zdravstveni sistem močno smrdi po ameriškem. “Če ne bi najeli posojila in poznali nekega zdravnika, bi moja mama umrla,” so bile ganljive besede kolegice iz Latvije, ki je na kratko povzela družbeno realnost sistema, ki so ga izbrali. To sicer na neki način niti ni daleč od slovenske realnosti, a to ni namen tega opisa. Brezplačno visoko šolstvo, socialne pomoči, otroški dodatki so tudi izrazi, ob katerih Latvijci izbuljijo oči, še za porod mora ženska plačati 200 evrov, kar je večina povprečnega latvijskega zaslužka. A to ne pomeni, da jih ne vidiš nasmejane. Izrazit narodni ponos in zavezanost k lastni kulturi daje vedeti, da gre za trdožive ljudi, ki jim je usojeno uspeti, čeprav na težji način. Kulturi dajejo prednost, navdušeni so nad petjem, zato jih nekateri poimenujejo kar “pojoči ljudje”. Na festivalu zborov se zbere poln stadion, torej prek 50.000 ljudi, ti v sozvočju pojejo pesmi, ki jih imajo radi. Neverjetna toplina na mrzlem severu.

Litva - stalna rast, svetla prihodnost?
Najjužnejša med baltskimi državami Litva je lani imela visoko, 7,5-odstotno gospodarsko rast, ki je po prepričanju tamkajšnjih oblasti zasluga članstva v EU-ju. Litva ima tako kot Latvija in Estonija enotno davčno stopnjo, evro pa naj bi uvedla leta 2010, potem ko ji to zaradi visoke inflacije ni uspelo v skladu s prvotnim načrtom hkrati s Slovenijo. Država se ukvarja s podobnimi težavami kot drugi dve sestri in je obenem tudi od vseh treh najmanj razpoznavna.

Velika večina Litovcev je rimskokatoličanov, kar povzroča še dodatno družbeno cepitev od tamkajšnjega ruskega ljudstva, ki pa ga je drastično manj, kot denimo v Latviji. Ena izmed slabih stvari je tudi visoka stopnja samomorov, ki je bila z 91,7 na 100.000 prebivalcev leta 2000 najvišja na svetu. Litvi mnogi napovedujejo lepo prihodnost, kar naj bi ji omogočala visoka in stabilna rast, edino vprašanje pa je, ali bo visok povprečni standard pomenil tudi visok standard za vse. Nekaj je jasno, če bo šlo vse po zlu, a verjetno ne bo šlo, jim ostane vsaj košarka, narodni šport in področje, kjer so boljši celo od Američanov.

Odnosi baltskega bloka s Slovenijo? Odlični in brezhibni, malce šepa gospodarsko sodelovanje. Sicer pa, kaj pa nam drugega preostane, saj vendar nismo sosedje.

Mitja Kandare