Turizem predstavlja motor njihovega gospodarstva, čeprav se Grki radi pohvalijo, da je pri njih ekonomsko še pomembnejše pomorsko ladjevje, saj imajo največjo mornarico na svetu. Grčija je med vsemi tremi državami najdlje članica Unije, saj se je takratni Evropski skupnosti pridružila že leta 1981, Ciper in Malta pa sta v povezavo vstopila med veliko širitvijo leta 2004, znano tudi kot »veliki pok«, ko se je Unija povečala kar za deset držav, vključno s Slovenijo. S 1. januarjem 2008 bosta Ciper in Malta uvedla evro, ki je v Grčiji v obtoku že od leta 2002.

Grčija v evroobmočje s ponarejanjem podatkov
Grčija ima drugi najnižji družbeni bruto proizvod v evroobmočju, kjer je le malo pred najrevnejšo Portugalsko. Državo pestijo visok javni dolg, inflacija in brezposelnost, udeleženci delavskih stavk zadnjih let pa vladi premierja Kostasa Karamanlisa očitajo tudi veliko koruptivnost. Na slab glas je Grčijo spravilo tudi ponarejanje makroekonomskih podatkov, ki je prišlo na dan šele po njeni pridružitvi monetarni Uniji. Kot so prepozno ugotovili v Bruslju, so iz Aten dobivali napačno sliko grškega proračunskega primanjkljaja, zaradi česar naj bi Grčija že ob vstopu v območje evra kršila maastrichtska merila.

Prepiri z Makedonijo
Evropski javnosti je že nekaj časa znan spor Grčije z Makedonijo. Grčija namreč od svoje severne sosede zahteva preimenovanje ali vsaj dosledno uporabo imena »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«, saj naj bi bilo ime Makedonija rezervirano za severno grško pokrajino s središčem v Solunu. V Grčiji je nacionalizem še kako živ, kar se občasno kaže tudi v primerih zapostavljanja državljanov makedonske ali albanske narodnosti.

Na predčasnih volitvah letos so Grki znova izrazili podporo konservativni Novi demokraciji premierja Karamanlisa, čeprav je opozicija vlado med drugim krivila za prepozno ukrepanje ob uničujočih požarih, zaradi katerih je poleti umrlo prek 60 ljudi.

Sredozemski otoški državici
Ciper, tretji največji otok v Sredozemskem morju, je od leta 1974 politično razdeljen na grški del, ki obsega približno dve tretjini otoka, in na mednarodno nepriznano Turško republiko Severni Ciper, v kateri živijo večinoma Turki. Leta 2004 je prišlo do poskusa združitve pod vodstvom Združenih narodov. Ciprski Turki so načrt podprli, vendar je na referendumu odločila grška večina, ki je glasovala proti. Uniji se je tako pridružil le grški del Cipra.

Ciprsko vprašanje je med drugim botrovalo tudi delni zamrznitvi pristopnih pogajanj Turčije z Evropsko unijo leta 2006.

Namanjšo članico evropske povezave, Malto, podobno kot Ciper, pesti visok javni dolg, država pa se spopada tudi z navalom prebežnikov iz afriških držav. Gospodarsko je odvisna od turizma in zunanjetrgovinske menjave, saj sami pridelajo le 20 odstotkov hrane, poleg tega pa Malta nima lastnih virov energije.

V malteškem parlamentu ima trenutno večino nacionalna stranka, vlado pa vodi Lawrence Gonzi.