Trije temeljni globalni izzivi 21. stoletja so po besedah slovenskega premierja svetovni mir in varnost, podnebne spremembe in svetovna revščina. Ti izzivi, tako njihovi vzroki kot načini reševanja, so po njegovem mnenju med seboj neločljivo povezani, z njimi pa se noben svetovni akter ne more uspešno spopasti sam in zato je nujno sodelovanje na globalni ravni. Zaradi svoje specifične narave ima EU pri tem edinstveno vlogo in mora prevzeti vodstvo.

Nujna je evropska identiteta
Janša je poudaril, da je z ratifikacijo in uveljavitvijo Lizbonske pogodbe izpolnjen še zadnji večji predpogoj, da se EU obrne navzven in prevzame vodilno vlogo pri spopadanju z globalnimi izzivi. A če hoče biti pri tem uspešna, mora nujno slediti tudi oblikovanje skupne evropske identitete. Te do danes še ni in je tudi ne bo, če bo EU ostal obrnjen navznoter, saj to zgolj krepi razlike, medtem ko bi obrat navzven ta proces zelo okrepil, meni Janša.

Glavne ovire so v nas samih
Premier vidi glavne ovire temu, da se Unija obrne navzven in se spopade z globalnimi izzivi, predvsem v samih Evropejcih, saj večina evropske javnosti danes ni pripravljena, da se večji del pozornosti, dejavnosti in denarja EU-ja nameni za spopad s temi globalnimi izzivi. Poleg tega vlada med Evropejci strah pred spremembami, ki so nujne, še posebej zato, ker jim gre trenutno relativno dobro.

Institucije potrebujejo podporo
Kot ključno vprašanje je predsedujoči Evropskemu svetu izpostavil zadostno podporo evropskim institucijam, da se obrnejo navzven. Pri tem igra po mnenju Janše velik simbolni pomen novih institucij EU-ja, ki jih prinaša Lizbonska pogodba. Ali bodo ljudje, ki bodo kot prvi prevzeli položaje, kot je npr. stalni predsednik Evropskega sveta, sposobni vplivati na obrat EU-ja od sebe proti zunanjemu svetu, bo po njegovih besedah velikega pomena.

G. V.