Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pojasnila, da je le malokdo pričakoval, da bo odločitev o sedežu padla še v času slovenskega predsedovanja Uniji. Usklajevanje interesov posameznih držav - za sedež so se poleg Budimpešte, ki je bila izbrana za sedež EIT-ja, potegovali še Vroclav, Dunaj in Bratislava skupaj, špansko mesto Sant Cugat del Valles ter nemško mesto Jena - je bilo po besedah Kucler Dolinarjeve zelo težavno.

Izpostavila je še pomen zagona ljubljanskega procesa neformalnega srečanja ministrov, pristojnih za raziskave, na Brdu pri Kranju. Ta proces, ki je sestavljen iz vizije in upravljanja evropskega raziskovalnega prostora, je po njenih besedah trajen prispevek slovenskega predsedovanja h krepitvi evropske konkurenčnosti.

Drugi dosežki slovenskega šestmesečnega predsedovanja so po mnenju ministrice še sprejem pobude o ustanovitvi skupnega podjetja za gorivne celice in vodik, sprejem pobude Eurostars za podporo raziskavam in razvoju v podjetjih, zasedanje stalnega partnerskega sveta EU-Rusija za raziskave, sklepi ministrov o družinam prijaznih znanstvenih karierah, sprejem sklepov o nujnosti sodelovanja med regijami, projekt donacij za posodobitev raziskovalne infrastrukture držav Zahodnega Balkana.