"Osrednji poudarki slovenskega predsedstva Svetu EU, ki so bili začrtani pred začetkom predsedovanja, so bili uresničeni, temu primerna pa je tudi ocena diplomatskih in političnih krogov Evropske unije," je za MMC dejal Anže Logar iz urada vlade za komuniciranje, ki je prepričan, da je Slovenija izpolnila pričakovanja. Da je bila tehnična izvedba predsedovanja dobra, je zatrdil tudi analitik Zlatko Šabič iz Fakultete za družbene vede, čeprav meni, da naša država ni pustila posebnega pečata. Mihela Zupančič, vodja Predstavništva Evropske komisije, pa je za MMC poudarila, da smo lahko Slovenci ponosni na zadnjih šest mesecev.

Logar: Upravičili smo sloves države, ki se lahko sooči z izzivi
"Izvedli smo načrtovane naloge, nekje presegli cilje, predvsem pa upravičili sloves države, ki se je sposobna soočiti z najbolj zahtevnimi izzivi v globalnem svetu," pravi Logar.

Šabič: Slovenija bi lahko iztržila še več
Na drugi strani je Šabič, analitik, sicer profesor na katedri za mednarodne odnose, prepričan, da bi Slovenija lahko od visoke funkcije iztržila še več. Izgubljeno priložnost denimo vidi v ratifikaciji Lizbonske pogodbe: "Ni bilo prav, da se v Sloveniji ni opravila vsaj neka razprava o vsebini pogodbe, o njenem bistvu, ni bilo čutiti želje, da bi se pogodbo skušalo čim bolj približati ljudem. /.../ Zdaj si pa zamislite situacijo, v kateri bi kot predsedujoča država po opravljeni široki debati o pogodbi, morda celo ob preverjanju javnega mnenja, za katerega sem prepričan, da bi bilo pozitivno, slovesno ratificirali pogodbo in Irski ter celi Evropi sporočili - tako se ratificira pogodba, ki bo sooblikovala našo prihodnost! Kaj menite, bi bilo tako sporočilo neopaženo?"

Drugo izgubljeno priložnost Šabič vidi v priznanju Kosova. "Večkrat je bilo že rečeno, da ne bi bilo nič narobe, če bi počakali vsaj na to, da Kosovo sprejme svojo ustavo," poudarja. Žal mu je tudi, da Slovenija ni organizirala konference o romski problematiki, ki naj bi bila ena najbolj perečih problematik EU-ja.

Logar: Mnoge kritike predsedovanja politično konotirane
"Vedno bomo našli posameznike in organizacije, ki bodo opozarjali na izgubljene priložnosti. To je tudi prav, saj ravno konstruktivna kritika omogoča širšo razpravo in iskanje najboljših rešitev. Niso pa seveda vse kritike slovenskega predsedstva konstruktivne. Precej jih nosi politično konotacijo in jih lahko pripišemo predvolilnemu času," pa na vprašanje, ali bi lahko Slovenija predsedovanje izkoristila še bolje, odgovarja Logar.

Irski "ne" Lizbonski pogodbi ni vrgel sence na predsedstvo
S Šabičem se sicer strinjata, da irski "ne" Lizbonski pogodbi ni vrgel sence na slovensko predsedovanje. "Uspehov, ki jih je doseglo slovensko predsedstvo, ni mogoče relativizirati z zavrnitvijo Lizbonske pogodbe na Irskem," je prepričan direktor urada vlade za komuniciranje. Kot rečeno, to mnenje deli tudi Šabič: "Če bi Irska imela referendum mesec kasneje, bi vrgel senco na francosko predsedovanje."

Mnenja o tem, ali bo država zdaj bolj prepoznavna, deljena
Obema sogovornikoma je MMC zastavil tudi vprašanje, ali bo načelovanje Uniji doprineslo k boljši prepoznavnosti Slovenije. Logar trdi, da gotovo. "Najprej zato, ker se je v preteklih šestih mesecih govorilo, pisalo, slišalo o Sloveniji /.../. K prepoznavnosti je svoje prispeval tudi bogat kulturno-promocijski program po državah članicah in zunaj EU. O tem pričajo odzivi tuje javnosti, ki jo v prestolnico sporoča slovenska diplomatsko konzularna mreža. Večja zaznavnost Sovenije na tujem je tako dobro izhodišče za promocijo nove znamke države I feel Slovenia," utemeljuje svoj odgovor.

Strokovnjak za mednarodne odnose in evropske integracije je bil bolj zadržan, saj je dejal, da se med predsedovanjem ni zgodilo "nič tako globalno relevantnega, da bi bile oči vsega sveta uprte v predsedujočo državo. Edino na ta način prideš na prve strani tiska. Predsedovanje ni bilo usodno za našo prepoznavnost, priložnosti za to bo treba iskati drugod."

Marjetka Nared