Že vrsto let je v samem vrhu evropske in svetovne politike. Poleg tega je tudi generalni sekretar Sveta EU-ja in Zahodnoevropske unije ter predsednik Evropske obrambne agencije. V letih od 1995 do 1999 je bil tudi generalni sekretar zveze Nato, Slovenci pa si ga bomo zapomnili po španskem kompromisu iz časa vključevanja v EU.

Solana izhaja iz družine diplomatov
Javier Solana Madariaga prihaja iz znane španske družine in je vnuk velikega španskega diplomata in pisatelja Salvadorja de Madariage, ki je bil eden glavnih španskih zagovornikov evropskega povezovanja. Solana ima evropejstvo tako že v krvi, kar dokazuje tudi s svojim delom na mestu glavnega glasnika EU-ja na zunanjepolitičnem področju.

Danes 65-letni Solana, doktor fizike po izobrazbi, je svojo politično pot začel v socialistični vladi Felipeja Gonzalesa (PSOE), kjer je bil 13 let minister različnih resorjev. Solana je še pred koncem španskega predsedovanja EU-ju odšel na mesto generalnega sekretarja Nata. Na čelu zavezništva je uspešno vrnil zaupanje v položaj, ki ga je načela korupcijska afera njegovega predhodnika Willyja Claesa, njegov mandat pa je še najbolj zaznamovalo zavezniško bombardiranje Srbije zaradi Kosova leta 1999, iz katerega sta Nato in Solana izšla kot zmagovalca.

Bo po novi pogodbi še "zunanji minister" ?
Kot je ob njegovem imenovanju dejal tedanji ameriški predsednik Bill Clinton, je Solana postal "uresničenje želje, da imajo ZDA telefonsko številko z Evropo".
S tem je bilo pravzaprav povedano veliko - Solana je postal de facto "zunanji minister" EU-ja. To naj bi formalizirala tudi ustavna pogodba. Nova reformna pogodba, ki je bila dogovorjena na zadnjem vrhu EU v Lizboni 19. oktobra, predvideva mesto visokega predstavnika EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko, vendar pa ni jasno, ali je Solana še kandidat za ta položaj.

Mirovnik in iskalec kompromisov
Solana je požel veliko uspehov na položaju visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja. Bil je pomemben spodbujevalec sodelovanja EU-ja z Bližnjim vzhodom in Latinsko Ameriko. Bil je tudi pomemben mirovni posrednik, zlasti na Bližnjem vzhodu in na območju nekdanje Jugoslavije.

Po drugi strani pa je danes znova močno vpleten v pogajanja s Teheranom glede spornega jedrskega programa, ki naj bi bil namenjen razvoju iranske jedrske bombe. Kot ugotavljajo analitiki, je Solana kot človek izjemnih možnosti iskanja kompromisov predvsem zadnje upanje za Iran. Zahod je namreč že odločen zaostriti svojo politiko, od Solane pa je odvisno, ali bo zabeležil novo diplomatsko zmago na svojem seznamu dosežkov in znova pomiril razgreta čustva, kot je to storil že tolikokrat do zdaj.

Zapomnili si ga bomo po "španskem kompromisu"
Pred evropsko kariero je Slovencem ostal v spominu kot španski zunanji minister, ko je morala Slovenija za vključevanje v EU med španskim predsedovanjem EU-ja v drugi polovici 1995 pristati na t. i. španski kompromis. S tem je Slovenija še pred vstopom v EU dovolila nakup slovenskih nepremičnin vsem, ki so najmanj tri leta živeli na območju današnje Slovenije.

R. B.