Svoja pričakovanja utemeljujejo z dejstvom, da je Slovenija dobro seznanjena z okoliščinami v regiji in da pomen širitve povezave v balkanski prostor razume bolje od drugih članic, poleg tega pa ima vprašanje Zahodnega balkana za eno od prednostnih nalog predsedovanja.

BiH končno parafirala pridružitveni sporazum
Bosna in Hercegovina je pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu na tehnični ravni sklenila pred dvema letoma, a ga EU zaradi zastoja pri reformi policije ni parafiral. BiH je, kot zadnji med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, pogoje za parafiranje izpolnil šele v začetku tega meseca, ko je sarajevska vlada sprejela akcijski načrt za izvajanje reforme policijskih sil. Te se morajo v skladu z zahtevami EU-ja združiti v enotno policijo, čemur so do sedaj, zaradi strahu pred izgubo avtonomije, nasprotovali predstavniki Republike srbske. V skladu z reformo policije mora ta postati profesionalna, se financirati iz enega proračuna, dovoljeno pa ji mora biti tudi prehajanje meja med entitetami.

BiH bo v času slovenskega predsedovanja EU-ju nadaljeval s približevanjem evroatlantskim povezavam, naslednji korak pa je sprememba ustave in reforma sistema javne radiotelevizije, je dejal veleposlanik BiH-a v Sloveniji Izmir Tadić. Slovenija si že ves čas prizadeva za čim hitrejše približevanje BiH-a povezavi, zato želi BiH okrepiti stike na vseh ravneh, da bi se lahko dogovorili tudi za neposredno pomoč, je dejal Tadić.

Z dogovorom o reformi policije, je BiH ublažila politično krizo, ki je nastala zaradi odločitve visokega mednarodnega predstavnika v BiH Miroslava Lajčaka, da spremeni način odločanja v svetu ministrov države, čemur je sledil odstop premierja Nikole Špiriča. EU je takrat razmere v državi označila za najslabše po letu 1995 in odločil, da vojaške prisotnosti v državi ne bo več zmanjševal. Letos je povezava število vojakov v misiji Althea, namreč že zmanjšala s 6.500 na 2.500. Lajčak je podpis sporazuma že označil kot vrnitev BiH-a na pot v evropske povezave.

Črna gora se mora spopasti s korupcijo
Črna gora, ki je po dobrem letu samostojnosti, je pridružitveni sporazum podpisala oktobra letos, njen največji minus pa je korupcija. Po mnenju evropske komisije je veliko dosegla na področjugospodarska, še vedno pa jo čakajo administrativne in pravosodne reforme, ki jih še ni izvedla v celoti.

Makedonijo zavirajo politična trenja
Makedonija ima status kandidatke od decembra leta 2005, a je edina, ki še ni pričela pristopnih pogajanj in brez datuma ostaja tudi po zadnjem poročilu o napredku. Prav zato upa, da bo ta določen v letu 2008, ko bo povezavi predsedovala Slovenija. Negativno oceno Evropske komisije je država prejela zaradi političnih trenj, opozorila pa se nanašajo na delovanje zakonodajne oblasti in zastoj pri decentralizaciji. Izvajanje reforme javne uprave je nezadostno, prav tako se še ne izvaja reforma policije, ugotavlja komisija. Kljub temu pa glavna naloga Makedonije ostaja reforma pravosodja in boj proti korupciji.

Makedonija je po besedah veleposlanika v Sloveniji Samila Josifa Filipovskega pri uresničevanju slovenskih prioritet pripravljena pomagati z uresničevanjem smernic in »celotno implementacijo evropske zakonodaje v makedonsko. Slovenijo vidi kot vzor pri izpolnjevanju standardov EU-ja.

Korupcija velik problem tudi v Albaniji
Tudi med albanskimi težavami je v ospredju korupcija, kljub temu pa Slovenija predvideva, da bo država ratifikacijski proces končala v letu 2008. Sicer Evropska komisija državo opozarja na probleme v sodstvu in ji očita zastoj pri napredovanju na področju prostega pretoka kapitala.

Slovenija je pospešeno približevanje držav Zahodnega Balkana označila za eno izmed prioritet predsedovanja. Tako je premier Janez Janša evropske voditelje septembra pozval k »pogumnim odločitvam« in osvežitvi Solunske agende.