Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od prekmurskih ravnic in vinogradov do gledaliških odrov in mestnega vrveža nosi življenjsko pripoved igralca, pesnika in pisca dramskih besedi Evgena Carja. Njegov avtobigrafski roman Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi, je danes izšel kot zvočna knjiga pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija v sodelovanju s programom Ars. Interpretiral pa jo je Car kar sam. Najprej član mariborske drame in nato MGL-ja do upokojitve predanosti gledališču in filmu ves čas vzporeja kmečko življenje v Prekmurju. Ni potrebno, da si vedno odličen in prvi, v svojem delu moraš uživati, pravi. V življenju je vredno vztrajati in si dovoliti biti to, kar si. "Če imam kaj norčka v sebi, sem na to ponosen. Igralec to mora imeti. In korajžo. Tudi za pisanje o sebi." Skozi zgodbe o svojih prednikih je v avtobiografiji veliko povedal o zgodovini Prekmurja. Za to je hvaležen dedoma. Oba sta razumela, da je družinsko zgodovino potrebno predajati vnukom. Režiser Alen Jelen pravi, da so zvočne avtobiografije zelo zaželene, Carjeva pa ima pronicljive misli skoraj na vsaki minuti. Od ponedeljka do petka ob 19-ih jo lahko poslušate v oddaji Odprta knjiga na programu Ars, ki tudi s tem obeležuje svojo 60-letnico. Foto: Žiga Bratoš
Ko je Nora zaloputnila z vrati, zapustila moža in tri otroke, se je stresla vsa Evropa. Tako na spletni strani Mestnega gledališča Ljubljanskega napovedujejo nocojšnjo premiero znane drame Henrika Ibsena – Nora. Naslovna junakinja je v naši zavesti prva feministka, njen odhod je ob nastanku besedila povzročil škandal. Kaj pa nam njena zgodba pripoveduje danes, skoraj stoletje in pol pozneje? Zgodba o Nori je dobro poznana. Nora in Torvald Helmer na videz živita popolno življenje, kot ga pričakuje družba 19. stoletja. Imata tri čudovite otroke, on je uradnik v banki, ona pa naredi vse, da bi bil on srečen. Zaradi ljubezni do moža je pred leti celo ponaredila njegov podpis in si izposodila denar za potovanje, ki naj bi rešilo Torvaldovo življenje. Ko grozi, da bo njena skrivnost izdana, ji mož obrne hrbet. Pomembnejša kot ljubezen do žene mu je njegova čast. Ženske si sicer danes denar lahko izposodimo v svojem imenu, a družba je še vedno patriarhalna, se strinjata dramaturginja Petra Pogorevc in režiserka Nela Vitošević, ki pravi: "Odločitev ženske, da zapusti moža ali še huje – otroke, je še danes zelo stigmatizirana. Redkokdo se vpraša, kakšni so bili razlogi in obsojane so bolj kot moški v enaki situaciji. V različnih podpornih skupinah na spletu ženske delijo svoje izkušnje – družba jih obsoja, češ da so zanemarile svoje primarne dolžnosti. Zato moramo o tem govoriti in spremeniti naše razmišljanje, da bi lahko spoštovali različne odločitve." Nela Vitošević v svojih predstavah tudi sicer pogosto razpira teme razmerij moči med spoloma in človeške osamljenosti, zato je ni presenetilo, ko jo je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor povabila k režiji Nore. Da bi zgodbo približali sodobnemu gledalcu, pa sta se z dramaturginjo odločili izpustiti nekatere podrobnosti, ki so izrazito odsevale 19. stoletje: "Odločili sva se, da besedilo očistiva teh očitnih časovnosti in izpostaviva predvsem probleme likov, ki se dotikajo stigmatizacije žensk in iskanja individualne svobode kot problema eksistencializma. V adaptaciji pa sem nato dodala dele, v katerih zgodbi sledimo skozi Norino poznejše spominjanje. Pomembno se mi je zdelo, da iz njenega zornega kota vidimo, kaj se ji je dogajalo, skozi kakšne procese je šla in zakaj je zapustila svoj zakon. Mislim, da sem tako spojila klasični in sodobni vidik in v prvi plan postavila teme, s katerimi se občinstvo lažje poveže." Ajda Smrekar v vlogi Nore pravi, da je psihološki razvoj njene junakinje postopen, hkrati pa, da nikoli ni bila navajena drugačnega življenja, saj je oče z njo ravnal enako. Norinega moža, Torvalda Helmerja niso želeli prikazati kot enoznačnega negativca, temveč je tudi on jetnik svoje družbene funkcije. »Lahko bi ga zagovarjal na sodišču,« je o liku, ki ga igra, povedal Matej Puc. Tudi igralci Jernej Gašperin, Nina Rakovec in Jurij Drevenšek so izpostavili večplastnost svojih likov, ki so jim bili v izziv. Zgodba torej svoj naboj ohranja še danes. Če pa je Ibsenova drama dobro znana – bilo naj bi celo drugo najbolj uprizarjano delo po Hamletu – pa je manj znano, da je pisatelj lik ustvaril na podlagi resnične zgodbe in osebe. Laura Kieler je bila družinska prijateljica, ki je tudi sama pisala. Ko si je za moževo okrevanje skrivaj izposodila večjo vsoto in se znašla v dolgovih, ji je slavni pisatelj obrnil hrbet, njeno življenjsko stisko pa uporabil za svoje delo. Kot je v gledališkem listu zapisala Petra Pogorevc, gre torej tudi za zgodbo o tem, kako zlahka je bilo in žal tudi ostalo mogoče žensko usodo prezreti, jo brez privoljenja uporabiti in nenazadnje tudi unovčiti. Foto: MGL, Peter Giodani, izrez fotografije
V Cankarjevem domu v Ljubljani se z nastopom ukrajinske pisateljice Oksane Zabužko uradno začenja Festival literature sveta – Fabula. Nekateri festivalski dogodki pa so potekali že pred tem, tudi sredin otvoritveni dogodek – odprtje razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga. Sicer se bo do 30. marca v okviru festival, ki že vrsto let gosti največja imena svetovne literature, zvrstili še številni drugi dogodki – literarni nastopi, razstave, delavnice, pogovori in drugo. Izšlo je tudi že šestih knjig šestih gostujočih avtoric in avtorjev. Letos festival vstopa v jubilejno leto, saj praznuje dvajset let. Tudi zato so se organizatorji odločili, da v fokus postavijo vprašanje preteklega. Več o letošnji izvedbi pa z umetniškim vodjem festivala Aljažem Koprivnikarjem. Foto: založba Beletrina, izrez
Koncertno predstavitev nove Mijine plošče Obarvana lahko v nedeljo, 5.3., spremljate v živo na Programu Ars in Prvem, prav tako v video prenosu na spletnih straneh RTV Slovenija
Sodobna raziskovalna umetnost misli in ustvarja naš danes in prihodnost na način, da bo ta navdihujoča in etična. Zaveda se, da so pojavi robotike, umetne inteligence in drugih tovrstnih organizmov neizbežni, zato se ne bori proti njim, temveč jih gnete in osmišlja. V marcu si v Cukrarni v Ljubljani, pa tudi na drugih lokacijah, na razstavi konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema lahko ogledamo plodove platforme konS, dela več kot 30-ih avtoric in avtorjev, ki je v dobrih treh letih postavljala temelje sodobni umetnosti na presečišču znanosti, tehnologije in družbe. Foto: Žiga Bratoš
Petindvajseto leto zapored že na Arsu predvajamo literarne večere ob maturitetnem branju, zadnja leta pa nekatere oddaje tudi izvajamo v živo pred občinstvom, še posebej ob letošnji 60-letnici programa Ars. Poudarke iz Sofoklejeve Antigone je v oddajo Literarni večer prelil Nejc Rožman Ivančič, izvedena bo v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana, poleg profesionalnih igralcev pa bodo v njej v vlogi zbora nastopile dijakinje Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana pod mentorstvom Andreja Jusa.
V Celje s predstavo SiTi teatra Nikoli ni prepozno prihajajo 31. Dnevi komedije, na katerih si bodo gledalci do 12. marca v tekmovalnem programu lahko ogledali 8 najboljših komedij, ki trenutno igrajo na slovenskih odrih. Čeprav je festival zelo dobro obiskan, pa bi za večji preboj prireditelji nujno potrebovali višja denarna sredstva. Foto: SiTi Teater – Mojca Fatur v monokomediji Nikoli ni prepozno
V Parizu so podelili filmske nagrade Cezar. Glavna favorita sta bila z enajstimi nominacijami film Nedolžen Louisa Garrella in z desetimi film Dvanajstega ponoči Dominika Molla – bolje jo je odnesel zadnji, ki prejel osrednje tri nagrade, za scenarij po predlogi, režijo in najboljši film. Častnega cezarja je iz rok Brada Pitta prejel David Fincher, enega izmed cezarjev pa je prejela tudi slovenska režiserka in scenaristka Urška Djukić za kratki animirani film Babičino seksualno življenje. Foto: Slovenski filmski center
Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila Roka Rozmana in Rožleta Bregarja, ustvarjalca dokumentarca Ena za reko: zgodba Save, zmagovalnega filma letošnjega Festivala gorniškega filma. Foto: EPA
V Berlinu se izteka 73. Berlinale. Kot pravi Ingrid Kovač Brus, ki festival spremlja, so letošnji filmski vrhunci posvečeni ljubezenskim tematikam, med njimi so dela Christiana Petzolda, Changa Leeja, Lile Aviles in Celine Song. Foto: EPA
Sinoči so se v Slovenski kinoteki začeli Dnevi etnografskega filma, mednarodni festival, ki omogoča vpogled v različne realnosti sodobnega časa in v okoliščine, ki zaznamujejo naš vsakdan. Filmi, ki jih bodo prikazali na festivalu, so nastajali po vsem svetu, od Evrope, bližnjega Vzhoda, južne in latinske Amerike, pa v različnih državah vzhodne in južne Azije. Včeraj so v Kinoteki že prikazali nizozemska kratka filma Vodne poti in Mush Room for Thought, nemški film Ohranjanje tradicije, ki prikazuje katoliške običaje v Mehiki in ZDA, zvečer pa je festival uradno odprl češki film Živa voda, za katerega je režiser Pavel Borecký odpotoval med jordanske nomade in se posvetil njihovi oskrbi z vodo. Tina Poglajen se je o programu letošnjega festivala, ki bo trajal do sobote, pogovarjala z Miho Pečetom, direktorjem festivala in strokovnim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Foto: Žít vodu/Living Water, Pavel Borecký. Vir foto: Dnevi etnografskega filma
Na predvečer prve obletnice ruskega napada na Ukrajino je v Pomniku miru na Cerju potekal pogovor z mladim ukrajinskim pisateljem Markom Livinom, ki ga je vodila predsednica Slovenskega PEN-a Tanja Tuma. Ukrajinski avtor je podpisan pod leposlovna dela, piše pa tudi strokovne knjige o psihologiji, je predavatelj in strokovnjak s področja medijev. Svoje pripovedovanje je začel z besedami zavedanja, da so bile vse težave pred začetkom vojne nepomembne in drobne. Ob tem ga je iz njegovega maternega jezika odlično in z občutkom prevajala Andreja Kalc. Foto: Eva Furlan
Neveljaven email naslov
