Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ars • oddaje

Ars Na globusih slavili Fabelmanovi in Duše otoka

11.01.2023

Sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca, se je odprla. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Njihova posebnost je, da nagrade podeljujejo v filmskih in televizijskih kategorijah, filme pa ločujejo na drame ter komedije ali muzikale. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka režiserja Martina McDonagha. Poleg nagrade za najboljši dramski film, Fabelmanove, se je Steven Spielberg sinoči na oder sprehodil še drugič: prejel je še zlati globus za najboljšo režijo. Steven Spielberg je ob tem povedal: "Pred to zgodbo sem bežal vse od svojega 17. leta. Veliko ovir sem si postavil, da je ne bi povedal. Delno, v koščkih pa sem jo pripovedoval v vsej svoji karieri. Z njo sta precej povezana E. T. – Vesoljček in Bližnja srečanja tretje vrste. Toda še nikoli nisem zbral poguma, da bi jo povedal neposredno, vse dokler mi ni Tony Kushner, s katerim sva sodelovala pri filmu München, to je bilo pred časom, rekel: povej mi kaj o vseh teh zgodbah, ki sem jih slišal o tvojem življenju." V Fabelmanovih režiser predstavi svoj spomin na družino, na prva srečanja s filmom in tudi na včasih nenaklonjene okoliščine, ki so oblikovale njegovo življenjsko pot, denimo antisemitizem v ZDA. Drugi veliki nagrajenec 80. zlatih globusov so Duše otoka. Poleg nagrade za najboljši glasbeni film ali komedijo se lahko pohvalijo še z zlatima globusoma za scenarista Martina McDonagha in igralca Colina Farrella, medtem ko je najboljši igralec v dramskem film Austin Butler za vlogo Elvisa v istoimenskem filmu o kralju rock'n'rolla. Najboljša igralka v muzikalu ali komediji je Michelle Yeoh v Vse povsod naenkrat, medtem ko so hollywoodski dopisniki za najboljšo dramsko predstavo nagradili Cate Blanchett v vlogi dirigentke berlinskih filharmonikov v filmu Tar, ki na naša platna prihaja v začetku februarja. Najboljši tujejezični film je Argentina, 1985, režiserja Santiaga Mitre o pomembnem sodnem procesu, ki ga argentinski javni tožilec Julio Strassera sredi 80. let skupaj z ekipo dobil proti vojaški hunti, ki je v 70. in 80. letih v Argentini terorizirala rojake. Tuji dopisniki Hollywooda – druščino trenutno sestavlja več kot 100 novinarjev iz 55 držav – so za najboljši animirani film izbrali Netflixovega Ostržka, ki sta ga režirala Gulliermo del Torro in Mark Gustafson. Med televizijskimi produkcijami so največ nagrad pobrale serije Osnovna šola Abbott, Beli lotos in Zmajeva hiša. In še zanimivost z uvodnega dela prireditve. Po pandemičnih izvedbah in najrazličnejših bojkotih zaradi očitkov o premajhni rasni raznolikosti (Tom Cruise je lani združenju vrnil tri svoje kipce) in zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju, tudi s strani članov združenja, je 80. podelitev zlatih globusov znova potekala precej gladko, no, in k sreči z nemalo humorja. Letos se je niso udeležili igralski nominiranec iz filma Kit Brendan Fraiser. Razlog: spolni napad nanj s strani nekdanjega vodje Združenja tujih dopisnikov. Prav tako bosta morala svoja zlata globusa prevzeti še Kevin Costner, ki so mu ga namenili za vlogo v dramski televizijski seriji Yellowstone, ter Zendayja za vlogo v seriji Evforija. Prireditev je v prenosu na televiziji NBC vodil komik Jerrod Carmichael, ki je že v uvodnem nagovoru povedal, da je cesar nag: "Sem so me povabili, ker sem črn. Ne bom rekel, da je združenje rasistična organizacija, vendar do umora Georgea Floyda niso imeli nobenega temnopoltega člana – zdaj pa počnite s to informacijo, kar hočete". Združenje tujih dopisnikov Hollywooda po dostopnih podatkih še lani ni imelo nobenega temnopoltega člana. Foto: AP

Ars Film Dedek gre na jug začenja pot po kinematografih

10.01.2023

Komedija Dedek gre na jug v režiji Vincija Vogue Anžlovarja je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, pravi režiser, ki je tudi napisal scenarij za film - slaba tri desetletja po tem, ko je v slovensko-japonski koprodukciji nastal prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, Babica gre na jug. V Dedku Vlado - ki ga igra Vlado Novak - iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa (Boris Cavazza). Napotita se proti Makedoniji - tam upata, da bosta našla Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Vendar pa na poti srečata Romkinjo Esmo in zgodba se zaplete ... Po ljubljanski premieri bo ekipa filma obiskala še druga slovenska mesta. Z Vincijem Vogue Anžlovarjem se je pogovarjala Tina Poglajen. Foto: Miloš Srdić/SFC (izrez fotografije)

Ars Nova zvočna knjiga To noč sem jo videl

09.01.2023

Leto 2023 je tudi leto praznovanja šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija - Programa Ars. Danes je praznovanje sprožil prvi v nizu dogodkov in sicer izid nove zvočne knjige in prvega poglavja predvajanja Odprte knjige To noč sem jo videl Draga Jančarja. V studiu 1 naše radijske hiše, kjer je zvočna knjiga nastajala, so jo predstavili pisatelj Drago Jančar, interpret: dramski igralec Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič in urednik igranega programa Alen Jelen, med navzočimi pa je bila tudi Tadeja Krečič.

Ars Shakespeare v MGL izpostavlja like zlobnežev

07.01.2023

Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL

Ars Nov cikel nedeljskih matinej RTV Slovenija – Mozartine 2023

07.01.2023

Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo

Ars Dimitrije Kokanov: Gibanje

05.01.2023

Ljubljanska Cukrarna bo nocoj prvič odkar so jo odprli, zaživela v gledališki podobi. Ob 20ih se namreč tam obeta premiera predstave Gibanje v zasnovi SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek.

Ars S Karlom so se pri Franu mučili do desetih zvečer

05.01.2023

Osrednji spletni portal slovenskega jezika, portal Fran, je po osmih letih od nastanka dopolnjen in obogaten. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44. Kdo vse stoji v ozadju tega dela, v čem je portal Fran med prvimi v Evropi, pa tudi o tem, da morajo imeti slovaropisci do vseh besed enak odnos, smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozmo Ahačičem. Naš sogovornik pravi, da morajo slovaropisci imeti enak odnos do vseh besed, tako kot morajo uradniki imeti enak odnos do občanov. Vsaka beseda naj bi imela torej enako vrednost, še posebno pa tiste, ki pristanejo na portalu Fran. Zanimanje zanje ni majhno. V osmih letih so pri Franu našteli kar 300 milijonov iskanj. Na ugotovitve inštituta še posebno nestrpno včasih čakajo novinarji. Ob smrti britanske kraljice Elizabete Druge so se pri Franu ukvarjali z vprašanjem, ali naj se novi kralj imenuje Charles ali pa Karel, do desetih zvečer. Od tega je bilo namreč odvisno, kako bo britanski kralj zapisan v slovenskih časopisih prihodnji dan.

Ars Naravna vera – intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo

04.01.2023

Želja po vračanju k naravi je v tem divjem in zapletenem kapitalističnem svetu, ki spodmika vsak občutek varnosti, vse močnejša. A kaj to zares pomeni? Fizični umik vanjo ali iskanje zgléda za ravnovesje in zmernost? Lahko od narave kar zahtevamo, da bo naša prijateljica, ko nam to paše? Lahko njeno divjost ujamemo v stekleno kletko? Smo jo že dovolj uničili, da bo pohlevno sklonila glavo? Morda pa je še vedno čas, da z njo vzpostavimo iskreno, sodelovalno vez – a vprašanje, če bomo to zmogli samo z razumom. "Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Štirinajst umetnic in umetnikov je s fotografijami, slikami, videom in prostorskimi instalacijami prepletlo tri nadstropja Švicarije, mogočne starinske vile pod vznožjem Rožnika. To je bil od nekdaj prostor gostoljubja in sobivanja, tudi z gozdom v okolici, povesta kustosa Dušan Dovč in Yasmin Martin Vodopivec. Naravno vero bo pospremil obrazstavni program, tudi glasovni performans Irene Tomažin Korenine glasu # odmev, ki ga pravkar slišimo. Foto postavitve Marka Pogačnika: Žiga Bratoš

Ars Silvestrski večer

31.12.2022

Vse tiste pa, ki boste preživeli silvestrski večer v zavetju toplega doma in pred radijskimi sprejemniki pa vabimo, da se nam na Tretjem programu pridružite pri spremljanju silvestrovanja, ki bo potekalo od 20. ure pa vse do 10 minut čez polnoč. Dogodek, ki bo potekal v radijskem studiu 01 in bo v dobršni meri temeljil na improvizaciji, bodo soustvarjali voditelj Aleksander Golja, dramski igralec Blaž Šef in pianist radijskega orkestra Klemen Golner. Letošnji program so zastavili kot preplet glasbenih vsebin, primernih utripu in času.

Ars Nosferatu - simfonija groze

02.01.2023

Poslastica za vse ljubitelji sedme umetnosti, slavnostna premiera nove izvirne glasbene partiture za znameniti nemi film Nosferatu, ki ga je posnel velikan nemškega ekspresionizma Friedrich Wilhelm Murnau. Ob stoletnici premiernega predvajanja te nesmrtne neme grozljivke – prvič so jo predvajali 4. marca 1922 v Berlinu – je Slovenska kinoteka skladatelju in pianistu Andreju Goričarju, ki je lani prispeval novo glasbo za film Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi, letos naročila, da na novo ozvoči tudi ta film.

Ars Vizualna umetnost v letu 2022

23.12.2022

Če smo v prejšnje leto vstopili z zaprtimi vrati galerij in muzejev in se je nato zdelo, da organizatorji kar hitijo z izvedbo prej zastalega programa, lahko rečemo, da je letošnje leto morda prineslo manj izstopajočih razstav. Nekaj poudarkov leta na področju vizualne umetnosti je zbrala Iza Pevec.

Stran 21 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov