Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskave o škodljivih vplivih kemikalij na okolje in človeka je treba jemati resno. Od leta 1996 govorimo o posebej nevarnih okoljskih onesnaževalcih, hormonskih motilcih, ki povzročajo nepravilnosti v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Med najbolj nevarnimi hormonskimi motilci so nekatere vrste plastike, zaščitna sredstva v kmetijstvu, številne industrijske kemikalije in nekatera sintetizirana zdravila. Motilci so pa tudi naravne spojine, ki jih proizvajajo rastline. O motilcih endokrinega sistema in spremembah, ki jih povzročajo, se je Zdenka Tomulić pogovarjala z doc. dr. Suzano Žižek iz Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.
"Več znaš, več veljaš," je vse bolj veljavno reklo. Kaj prinaša obvladovanje večjezičnosti, kdaj začeti z učenjem, kako, kakšne so prednosti, kaj prinaša življenje z manjšinskim jezikom? Na ta in podobna vprašanja želijo podajati odgovore v Centru Večjezičnost velja, ki je odprl vrata proti koncu lanskega leta v Novi Gorici. Nastal je v okviru Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. Več o njegovi vsebini je novinarki Zdenki Tomulić povedala prof. dr. Penka Stateva.
"Več znaš, več veljaš," je vse bolj veljavno reklo. Kaj prinaša obvladovanje večjezičnosti, kdaj začeti z učenjem, kako, kakšne so prednosti, kaj prinaša življenje z manjšinskim jezikom? Na ta in podobna vprašanja želijo podajati odgovore v Centru Večjezičnost velja, ki je odprl vrata proti koncu lanskega leta v Novi Gorici. Nastal je v okviru Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. Več o njegovi vsebini je novinarki Zdenki Tomulić povedala prof. dr. Penka Stateva.
Na Zemljo se stalno vsipljejo kozmični žarki, ki jih je pri nizkih energijah veliko, pri velikih pa vse manj in manj. Tisti z ekstremno visoko energijo so sploh izjemno redki. Pred prihodom na Zemljo potujejo po vesolju na milijone let in nosijo pomembne informacije o njegovem nastanku. Znanstveniki pa še ne vedo, od kod prihajajo. V skupini, ki preučuje izvore kozmičnih žarkov ekstremnih energij, je tudi prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici.
V evropski literaturi obstaja bogata tradicija, ki so jo v 19. stoletju izoblikovale številne literarne ustvarjalke iz dežel evropskega obrobja. Dolgo je bila skrita, tudi zaradi branja, ki ni podpiralo takoimenovanih 'malih književnosti' in njihovih posebnosti. Evropa jih zdaj pospešeno odkriva, v enem izmed projektov sodeluje tudi Slovenija. V rubriko "Dober dan, znanost" je Zdenka Tomulić povabila vodjo slovenskega dela projekta, prof. dr. Katjo Mihurko Poniž.
Oljčno olje je eno najbolj uporabljenih olj v naši prehrani. Dobro oljčno olje je kot dobro vino - s pravim letnikom, geografskim poreklom, aromo, cvetico, žlahtnostjo. Ima vrsto varovalnih učinkov za naše zdravje, a njegova pridelava je povezana z veliko količino odpadkov in škodljivimi vplivi na okolje. V Centru za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici iščejo odgovore na vprašanja, kako izboljšati postopke predelave oljk in kako koristno porabiti tudi odpadke, je povedala doc. dr. Branka Mozetič Vodopivec. V rubriko Dober dan, znanost jo je povabila Zdenka Tomulić.
Dvojina je slovnično število, ki se je v večini indoevropskih jezikov izgubilo, ohranilo se je le v treh slovanskih jezikih in eden teh je slovenščina. Jezikoslovci s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici so se lotili podrobnega proučevanja te slovenske jezikovne posebnosti. Ali dvojina res pomaga pri zgodnejšem razumevanju števil, zanima dr. Franca Marušiča. So slovensko govoreči otroci v prednosti pred angleškimi vrstniki? Odgovore najdete v prispevku Zdenke Tomulić.
V Vipavski dolini so se lotili preučevanja inovativne vinogradniške tehnike - zelo zgodnje defoliacije oziroma odstranjevanja listov še pred cvetenjem vinske trte. V svetu je nekaj skupin, ki se ukvarjajo s tem, v Centru za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici pa so edini, ki so najnovejše vinogradniške posege nadgradili s širokimi analitskimi pristopi. Vodja centra, dr. Melita Sternad Lemut, nam bo pomagala razumeti pomen in prednosti novih tehnik. Zdenka Tomulić jo je povabila v našo rubriko o znanosti.
Diamant in grafit sta dve zelo znani obliki v kateri so urejeni atomi ogljika. Pred skoraj 30 leti so odkrili tretjo obliko, fuleren. S kopico prestižnih lastnosti in karakteristik pa je obdana četrta alotropska modifikacija ogljika, grafen, ki so ga prvič izdelali leta 2003. Fizika Andre Geim in Konstantin Novoselov sta za raziskave grafena leta 2010 dobila Nobelovo nagrado. Doba grafena se začenja, vendar je uporaba tega sanjskega materiala v komercialne namene še v povojih, saj so stroški proizvodnje trenutno previsoki. Grafen raziskujejo tudi v v laboratoriju za fiziko organskih snovi na Univerzi v Novi Gorici. Z vodjo laboratorija, prof. dr. Gvidom Bratino, se je pogovarjala Zdenka Tomulić.
Mikro, nano, piko, femto skale so lestvice, po katerih potujejo razisikovalci v jedro snovi in še korak dlje - v razvoj novih materialov. Raziskave takih dimenzij omogočajo mikroskopi, elektronski mikroskopi. O dveh najnovejših na novogoriški Univerzi govorimo v današnji rubriki. Zdenka Tomulič je k pogovoru povabila doktorja kemijskih znanosti Matjaža Valanta, rednega profesorja na Univerzi v Novi Gorici in gostujočega profesorja na elitnem Imperial Collegeu v Londonu .
Naše ozračje je vse bolj onesnaženo, nevarnosti se skrivajo v mikroskopskih dimenzijah. Procese polucije prepoznavajo in preučujejo tudi v Centru za raziskave atmosfere na novogoriški Univerzi, v njihovem observatoriju na Otlici pa razvijajo tudi sistem za meritve hitrosti in smeri burje. Z vodjo Centra, doktorjem Samom Staničem, se je o tem pogovarjala Zdenka Tomulič.
Ste se kdaj vprašali kako znanstveniki ugotavljajo prisotnost strupenih oz. škodljivih snovi v vodi, zraku, v zemlji. Ste razmišljali kako ali na čem raziskovalci opravljajo poskuse? Vas zanima, kaj odkriva definicija »poskusni kunec« v ekotoksikologiji? Na to odgovarjamo v današnji rubriki Dober dan znanost. Gostja je doktorica znanosti Suzana Žižek, ki ima v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici svoj raziskovalni živalski vrtiček.
Neveljaven email naslov
