Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Poletje, ki že od nekdaj otrokom v prvi vrsti pomeni čas šolskih počitnic, brezskrbnega veselja in obilo iger, je tudi letos v številna romska naselja prineslo poletne tabore. Mi smo v minulih tednih obiskali kar tri. Najprej bomo zavili v romsko naselje Dolga vas, kjer je Ljudska univerza s pomočjo več romskih društev, med drugim tudi društvom Romnji organizirala že četrti poletni tabor za tamkajšnje otroke. Nato se bomo odpravili še do Kamencev v občini Črenšovci, naše tokratno potovanje pa zaokrožili na poletnem taboru v naselju Vanča vas – Borejci, v občini Tišina. Skupno se je omenjenih treh taborov udeležilo preko sto otrok.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ferus Mustafov: Druga godba 1991. Poletni skok Naših poti na legendarni koncert Mustafova v ljubljanskih Križankah.
V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli tri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je nedolgo nazaj zapisal tudi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato smo ga povabili pred radijski mikrofon. »O grozodejstvih, ki so pestile romsko skupnost v času druge svetovne vojne moramo govoriti in na njih opozarjati skozi vse leto«, izpostavlja dr. Miran Komac. Obeta se res zanimiv pogovor, ki bo postregel z novimi ugotovitvami, tudi osebnimi zgodbami tistih, ki so ubežali krempljem genocida.
Zadnja oddaja v mesecu prinaša različne novice iz Slovenije in tujine. Med drugim tudi o nujni seji, ki jo je sklicala Levica. Pobudo za obravnavo položaja romske skupnosti v času epidemije covida-19 je v imenu predlagateljev na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavila Violeta Tomič. Kot ugotavlja, so romske etnične manjšine v Sloveniji posebej izpostavljene in družbeno odrinjene. Ocenjuje, da je epidemija razkrila zlasti slab položaj družin in otrok v romskih naseljih, kot spregledanega dela družbe, in tistih, ki živijo na skrajnem robu. Kot veleva navada, je nocoj čas za novo rubriko romskega jezika, v kateri bo Samanta Baranja predstavila še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Čeprav Romi izvirajo iz indijske podceline, so se pred skoraj 1500 leti izselili in odšli v različne smeri. Danes jih lahko najdemo po vsej Evropi in v Ameriki. Glede na njihovo razpršenost je težko oceniti, koliko Romov pravzaprav biva na območju Evrope, ocene se gibljejo med dva in dvajset milijonov. Nekateri so še vedno nagnjeni k temu, da jih poimenujejo Cigani, kar za mnoge predstavlja žalitev, saj je to poimenovanje nemalokrat povezano z nezakonitimi opravili. In tako kot ljudstvo, je fascinanten tudi jezik.
Večina od nas je že slišala in tudi videla kakšen nastop ali celo predstavo orientalskega plesa. Le malokdo pa ve kako tesno sta povezana orientalski in romski ples, ki se je tako, kot romski jezik pred tisočletji na pot po svetu podal iz pradamovine Romov, Indije. Obiskali smo učiteljico orientalskega plesa, Ksenijo Visket v Mariboru, ki jo odlikuje že več kot dvajset let plesnih izkušenj, učenja in poučevanja, in kot bomo slišali tudi tekom današnje oddaje, prava mala enciklopedija zgodovine romskega plesa in njegovega prepleta z orientalskim plesom. Začeli bomo na začetku, kako in na kakšen način se je romski ples začel prepletati z orientalskim plesom. Zelo zanimiva je tudi zgodba romskega plesa Rominj iz Egipta. Celoten pogovor bomo obogatili z romsko glasbo, ki jo je tudi tokrat izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
V tokratni Naših poteh bomo pobliže spoznali pravo romsko nogometno legendo iz Pušče. 74. letni Jože Horvat Didi je bil prvi in edini romski nogometaš v drugi ligi Jugoslovanske nogometne zveze, ki se ji je pridružil v 60ih letih prejšnjega stoletja. V domačih krajih je bil zelo slaven in je izboljšal svoj družbeni položaj. Športna romska zveza Slovenije je na osnovni šoli III v Murski Soboti organizirala nogometni kamp nacionalnih manjšin » Z žogo proti rasizmu, diskriminaciji in revščini«. Namen dogodka, ki so se udeležili tudi osnovnošolski otroci je bil opozoriti na to, da za razisem v športu ni prostora. Spregovorili pa bomo še o čustvih. Kaj so čustva, kako jih prepoznamo in kako nanje odreagiramo? Na pot se bomo odpravili tudi v družbi dobre romske glasbe, ki jo je izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocoj se bomo odpravili na morje, vsaj z zgodbami, ki smo jih posneli v Piranu. Tam smo se mudili skupaj s kolegi sestrske televizijske oddaje Kaj govoriš, s katerimi smo preverili koliko oziroma če sploh na Primorskem živijo Romi in kakšen jezik govorijo. Med drugim smo se na Tartinijevem trgu pogovarjali s primorskim kitaristom Teom Collorijem, ki je reden glasbeni gost Naših poti. Pogovarjali smo se še z glasbenim producentom in glasbenikom romskih korenin, Denisom Horvatom, ki že leta tesno sodeluje s Teom Collorijem, produciral je tudi njegov zadnji, tretji studijski album Molto Aligatore. Obiskali pa smo še Zaliko Cener, ki se je v Piran, tako kot Denis, preselila iz romskega naselja v Prekmurju. Tudi junijska rubrika romskega jezika prinaša zvok morja, s Samanto Baranja smo se pogovarjali o tem, kakšen romski jezik govorijo na Primorskem in kakšnega v sosednji Italiji in na Hrvaškem.
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij pri nas. Združujejo več kot 1400 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. S svojim znanjem in izkušnjami, s strokovnjaki s področij zagovorništva, prava, vodenja projektov, financ in komuniciranja slovenskemu nevladnemu sektorju zagotavljajo celostno in profesionalno strokovno podporo, razvijajo potenciale sektorja in spodbujamo kreativno in kritično miselnost. V teku je eden večjih razpisov, ki spodbuja tudi delo z Romi in predvsem romske organizacije. Osnovno šolo Tišina v letošnjem šolskem letu obiskuje 28 romskih učencev, v vrtec Plavček pri OŠ Tišina pa je vključenih 6 romskih otrok, vsi prihajajo iz bližnjega romskega naselja Vanča vas-Borejci. Preverili smo kako uspešni so bili to leto romski učenci in v katere srednješolske programe so se vpisali.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov