Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težko ali pa kar nemogoče si je predstavljati, kako bi bilo, če ne bi imeli elektrike. Elektrika oziroma elektrifikacija je bila industrijska revolucija številka dve – za parnim strojem, napravo, ki je lahko proizvedla večjo moč od človeških in živalskih mišic. In zato ni čudno, da je bil dan, ko je v kako vas prišla luč, pravi praznik. Za dan, ko je pri nas zasvetila prva žarnica, velja datum 4. april 1883 in sicer na podlagi zapisa v časopisu. Takrat je v središču Maribora, na današnjem Grajskem trgu, zasvetila prva žarnica na žarilno nitko. Karl Scherbaum, lastnik parnega mlina, je na parni stroj priključil dinamo, ki je proizvajal električno energijo za razsvetljavo proizvodnih in poslovnih prostorov in to le dobra tri leta potem, ko je Edison v Združenih državah Amerike patentiral “novo žarnico”. Tega dogodka, ko se nam je posvetilo oziroma ko je uradno zasvetila prva žarnica, so se prav na dan obletnice spomnili tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.Težko ali pa kar nemogoče si je predstavljati, kako bi bilo, če ne bi imeli elektrike. Elektrika oziroma elektrifikacija je bila industrijska revolucija številka dve – za parnim strojem, napravo, ki je lahko proizvedla večjo moč od človeških in živalskih mišic. In zato ni čudno, da je bil dan, ko je v kako vas prišla luč, pravi praznik.
Občina Kidričevo bo v kratkem za svoje občane izdala poseben plačilni bon – Sternthal. Z njim bodo pridobili tudi 5-odstotni popust pri plačilu blaga in storitev, zapravili pa ga bodo lahko le v lokalnih trgovinah oziroma pri lokalnih ponudnikih storitev.
Če bi en sam človek želel pojesti vse v Šumiju izdelane bonbone, bi jih moral pojesti 100 na dan in živeti 19.178 let, pa jih še ne bi zmanjkalo. Šumi je edina slovenska tovarna, ki izdeluje vse vrste bonbonov; izdela jih 700 milijonov na leto. Danes je kraj proizvodnje v Krškem, toda Šumijeva zgodba se je začela pred 140 leti s slaščičarsko prodajalno Franca Šumija na Kongresnem trgu 13. Josipina Šumi je preselila moževo obrt v Gradišče nasproti ljubljanske drame in jo spremenila v Tovarno kanditov in slaščičarskih izdelkov Šumi. Tako je postala najstarejša tovarna sladkih izdelkov v državah nekdanje Jugoslavije. Že pred letom 1937 je njena letna proizvodnja obsegala 1500 kg različnih bonbonov, peciva, marmelade in malinovca.
Te dni se v Sloveniji mudi 50 Američanov, potomcev slovenskih izseljencev, ki so se zakopali v arhivske vire. Sem so prišli, da najdejo svoje sorodnike in obiščejo kraje, ki so jih pred stoletjem in več zapustili njihovi predniki. Na rodoslovni konferenci, ki je ta teden v Ljubljani, jih je nekaj spoznala tudi naša novinarka Maja Ratej.
Na zofi je mogoče odlično lenariti, z njo pa je tudi mogoče na domiseln način opozoriti na resne družbene pojave. To že nekaj tednov počneta študentki Carla Lostrangio iz Italije in Heli Aomets iz Estonije. Ko bosta končali projekt Sofa Solution, bosta imeli za seboj 34 dni potovanja z avtoštopom, ki sta ga začeli v turški prestolnici in ga bosta končali v avstrijski.
Pred dnevi se je v Slovenski Konjicah končal 8. mednarodni festival podvodnega filma in fotografije Sprehodi pod morjem. Sinje moder in izjemo pester svet tam spodaj, pod morsko gladino, vsako leto pritegne več navdušencev. Med tistimi, ki so ga letos na Štajerskem predstavljali s fotografskimi in video utrinki, je bilo kar nekaj odmevnih tujih imen potapljanja.
V Ajdovščini pospravljajo pridelek, pa ne kar kakršnega koli. Imajo krompir, ki ima s krompirjem skupno le ime, pa mehiške in afriške kumare ter buče Lufe, ki so posušene odlične spužve za masažo. Občina Ajdovščina se je namreč v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo odločila za projekt uvajanja novih kmetijskih kultur.
Dvajseti obletnici genocida v Srebrenici posvečamo poseben podcast, poskus posnetka človeških usod med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Srebrenica 1995: “Umiranje, rojevanje, ranjenci po hodnikih. Čakamo, kdaj dobimo metek v čelo” Srebrenica 2015: “Narod nima od česa živeti, ni važno ali si musliman ali Srb, boriti se je treba” Srebrenica 2035: “Bili smo Evropa pred Evropo in to bomo tudi ostali”
Kralj med radiči je Radicicchio rosso odi Treviso – rdeči treviški radič, zaradi česar je Treviso, mesto deset nekaj kilometrov severneje od Benetk prestolnica radiča. Tam jemljejo radič zelo resno in že več kot 100 let pripravljajo festivale in tekmovanja, vsa povezana z radičem.
Devetnajsti november je znan tudi kot svetovni dan stranišč in ga zaznamujemo od leta 2001. A če menite, da o straniščih ni mogoče veliko povedati, se motite. Dokaz za to je Američanka Rachel Erickson. Ta vas bo peljala na sprehod po krajih v Londonu, ki jih morda niste nikoli opazili. Vodnica bo od tistih, ki jih zanima zgodovina javnih stranišč v britanski prestolnici, zahtevala 90 minut pozornosti, toliko namreč traja ogled. Vas, dragi poslušalci in poslušalke, pa bomo prosili za 7 minut pozornosti in vas vabimo k poslušanju prispevka Tine Lamovšek. Foto: Jane Waterbury (Flickr)
Sistem Združenih narodov ob osrednjih organih – generalni skupščini, varnostnem svetu, ekonomskem in socialnem svetu, mednarodnem sodišču in sekretariatu – obsega še 15 agencij ter številne programe in službe. Nekateri delujejo v centru na Dunaju, ki je poleg New Yorka, Ženeve in Nairobija eden od štirih generalnih sedežev OZN. In v dunajskem mednarodnem centru sta Tina Lamovšek in Nadia Petauer našli tudi tam zaposlene Slovence. Te boste spoznali v naslednji reportaži. Foto: IAEA Imagebank (Flickr)
Pred 35 leti, natančneje 23. avgusta 1979, je bil ustanovljen Dunajski mednarodni center kot tretji sedež Organizacije združenih narodov, takoj za New Yorkom in Ženevo. Od takrat je mesto OZN oz. UNO City, kot Dunajčani imenujejo ta center, kljub začetnemu oklevanju s strani prebivalcev postal nepogrešljiv del mesta. Ob reki Donavi stoji kot simbol kraja miru in mednarodnega srečanja. V prvem delu reportaže obiska na Dunaju vas Nadia Petauer in Tina Lamovšek vabita, da spoznate Dunajski mednarodni center, ki ga je avstrijska država dala Združenim narodom v najem za 99 let, in sicer za simbolični 1 šiling oz. pretvorjeno v aktualno valuto - 7 centov na leto. Foto: IAEA Imagebank (Flickr)
Neveljaven email naslov
