Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mojca Širok, Rim

15.11.2011


Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija  je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.

Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.

V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.

V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih  medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.

Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.

Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.

Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.


18. vzporednik

783 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Mojca Širok, Rim

15.11.2011


Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija  je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.

Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.

V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.

V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih  medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.

Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.

Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.

Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.


06.06.2017

Edvard Žitnik, ZDA

Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?


30.05.2017

V Italiji denarne kazni za starše, ki ne bodo cepili otrok

O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


23.05.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


16.05.2017

Polona Fijavž, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.05.2017

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


25.04.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se bo oglasila kolegica iz Londona Nina Kojima.


18.04.2017

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl


11.04.2017

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.04.2017

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


28.03.2017

Matjaž Trošt, Bruselj

Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?


21.03.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.


14.03.2017

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.


07.03.2017

Edvard Žitnik, New York

V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.


28.02.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”


21.02.2017

Karmen Švegl, Carigrad

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


14.02.2017

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


07.02.2017

Janko Petrovec, Rim

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.


31.01.2017

Uroš Lipušček, Peking

Ravno ob vstopu v kitajsko leto petelina, ki bo trajalo skoraj 13 mesecev, se bomo o stremljenju Kitajcev in delovanju Kitajske pogovarjali z Urošem Lipuščkom iz Pekinga.


24.01.2017

Petra Kos Gnamuš

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


17.01.2017

Erika Štular, Bruselj

Iz Bruslja se oglaša Erika Štular!


Stran 19 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov