Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.
Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.
V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.
V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.
Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.
Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.
Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.
Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.
V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.
V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.
Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.
Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.
Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Aktualne novice iz Srbije in njene okolice. Iz Beograda se je oglasila dopisnica Marta Razboršek.
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju . . .
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju ...
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se je Nejc Jemec pogovarjal z dopisnico RTV iz Moskve Vlasto Jeseničnik. Osrednja tema pogovora z našo moskovsko dopisnico je bila seveda Ukrajina. V zadnjih mesecih se spopadi ponovno zaostrujejo. “Uporniki so vse bolje oboroženi, v zadnjih mesecih so osvojili veliko ozemlja. Nadzorujejo 300 km meje z Rusijo.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Danes mineva 70 let od osvoboditve taborišča smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo 1,1 milijona ljudi. Oświęcim je mestece, ki leži 50 kilometrov od poljskega turističnega središča Krakov. V torek zopet zaseda naslovnice svetovnih medijev zaradi svoje neslavne zgodovine. Svet mesto najbolje prepozna pod imenom Auschwitz. In s tem imenom je povezana ena izmed največjih grozot v zgodovini človeštva.
Neveljaven email naslov