Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mojca Širok, Rim

15.11.2011


Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija  je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.

Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.

V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.

V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih  medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.

Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.

Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.

Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.


18. vzporednik

783 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Mojca Širok, Rim

15.11.2011


Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija  je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.

Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.

V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.

V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih  medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.

Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.

Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.

Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.


25.03.2022

Jan Grilc, Madžarska

V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.


18.03.2022

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.


11.03.2022

Polona Fijavž, Berlin

Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.


04.03.2022

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.


25.02.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.


04.02.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.


28.01.2022

Andrej Stopar, Washington

Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.


21.01.2022

Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira

Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.


14.01.2022

Boštjan Anžin, Srbija

Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.


07.01.2022

Igor Jurič, Francija

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.


24.12.2021

Janko Petrovec, Rim

Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.


17.12.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.


10.12.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.


03.12.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.


26.11.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.


19.11.2021

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.


12.11.2021

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.


05.11.2021

Andrej Stopar, Washington

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.


29.10.2021

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.


22.10.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.


Stran 7 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov