Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.
Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.
V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.
V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.
Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.
Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.
Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.
791 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Usoda italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija je že dolgo visela na nitki, zato zadnji dogodki niso presenetljivi. Nenavadna je le hitrost, s katero se razvija aktualna “instant” politična kriza, razlaga dopisnica RTV Slovenija v Rimu, Mojca Širok.
Kljub odstopu ni pričakovati, da se Berlusconi tudi dejansko poslavlja iz politike ali življenja Italijanov. Njegov vpliv v italijanski politiki in družbi je še vedno izredno močan.
V soboto zvečer je vladno palačo zapustil skozi zadnja vrata, s sklonjeno glavo in mrkim obrazom. Pred palačo so ga zaman čakali glasni protestniki.
V nedeljo se je vzdušje navidezno spremenilo. Pred rimsko rezidenco so se organizirali tudi njegovi podporniki. Po poročanju nekaterih medijev naj bi šlo za spontan protest in odziv na petkovo sramotenje. Bolj verjetno pa je, da so bili ti protesti organizirani s strani krogov nekdanjih neofašistov.
Komentatorji primerjajo Berlusconijev politični položaj s poslovno krizo leta 1993, ko je bil njegov holding Fininvest na robu bankrota. A po 17 letih, ko je vstopil v politiko, so se razmere spremenile v njegovo prid: postal je eden najbogatejših Italijanov, njegov imperij pa eden najmočnejših v državi.
Po novem Berlusconi spet izgublja prostor in denar. Medijska hiša Mediaset je samo letos na delniškem trgu izgubila 50 % vrednosti. Če je bila Mediasetova zlata delnica prav Berlusconijevo mesto predsednika vlade, pa se bo kriza po vsej verjetnosti še nadaljevala.
Delno na to vplivajo tudi napačne poslovne odločitve in zamujene priložnosti. Če je Berlusconi temeljito spreminjal televizijo v 80 letih, so ga konkurenti počasi prehiteli. Na področju plačljive televizije je to Murdochov imperij – Sky Italia.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Neveljaven email naslov