Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združene države Amerike so v znamenju strankarskih volitev republikancev v Iowi, danes v New Hampshiru in čez nekaj dni v Karolini … Gre šele za strankarske volitve s katerimi naj bi dobili republikanskega predsedniškega kandidata, ki naj bi se soočil s predsednikom Obamo, a že zdaj se zdi, da za Ameriko in Američane ne obstaja nič drugega. Predsedniške volitve bodo šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
Mitt Romney je na republikanskih strankarskih volitvah v New Hampshiru zanesljivo osvojil prvo mesto in postaja najresnejši kandidat za republikanskega tekmeca predsednika Baracka Obame.
Mitt Romney velja za najresnejšega kandidata, ki naj bi se novembra letos na predsedniških volitvah pomeril z zdajšnjim predsednikom ZDA Barackom Obamo (Foto: BeckyF, Flickr).
Volitve v republikanski stranki v državi New Hampshire so bile kar nekaj dni, torej od strankarskih volitev v Iowi pred tednom, tako rekoč edina prava stvar, s katero se ukvarjajo mediji v ZDA. Ameriške predsedniške volitve bodo sicer šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
V celotni stvari igra izjemno vlogo televizija. Včasih je težko dojeti, da so televizijske mreže, predvsem v večernih urah, ko ljudje gledajo televizijo, sposobne proizvesti toliko programov, tudi povsem resnih, izjemno analitičnih, skratka obrtno novinarsko relevantnih, pa seveda tudi slabih oddaj, katerih podlaga so relativno majhni dogodki, ki objektivno nimajo velike politične teže.
”A konkurenca med televizijskimi mrežami, bitka za gledalstvo in oglaševalski denar je neusmiljena in seveda človek, ki pride v Ameriko iz relativno idiličnega in medijsko nerazvitega okolja, kot je Slovenija uvidi, da imajo konkurenca, neusmiljene tržne zakonitosti, ko gre za medije včasih lahko tudi negativne stranske posledice. Z drugimi besedami, če nas čaka nekoč to, vsaj ko gre za medije, bi veljalo dvakrat premisliti … ”
Stoletna zgodovina ameriških predsedniških volitev uči, da so tako rekoč vsi predsedniki predhodno zmagali v New Hampshiru, kar naj bi povečevalo domnevno njegov usodni pomen, čeprav brez racionalne razlage. A na drugi strani je prav tako res, da so bili po letu 1992 kar trije ameriški predsedniki Clinton, Bush in Obama, ki so kljub porazu v New Hampshiru na koncu prišli v Belo hišo. Torej še en dokaz, da se da s statistiko dokazati tudi najbolj kosmate laži.
Je pa dejstvo, da te prve države kandidatom, morda bolje pretendentom, uradni kandidati še niso, za predsedniške volitve lahko zaprejo ali odprejo vrata za naprej. Gre za prvi preizkus, koliko podpore imajo kandidati pri volivcih – do zdaj so bili virtualne osebnosti, ki so obstajale v medijih in na spletu, zdaj pa lahko prvič vidijo, kakšna je njihova dejanska teža in tudi potenca za prihodnost pri ljudeh, volivcih. Ne le zdaj ampak tudi pozneje, ko naj bi se spoprijeli s samim predsednikom Barackom Obamo.
Kot je v pogovoru povedal Edvard Žitnik, so strankarske volitve za kandidate priložnost, ”da dobijo ali izgubijo tako imenovane tri MMM-je, okrog katerih se vse skupaj vrti: to so money – denar, media – medijska pozornost in momentum – pobuda v kampanji. Torej New Hampshire naj bi dal zmagovalcu, idealno popotnico za prihodnost, ostalim, ki ne bodo uspeli, pa bo to odvzel.”
Za številne, ne le republikanske pretendente za predsedniške volitve nismo nikoli več slišali, ker niso prišli skozi sito strankarskih volitev, pa so za to porabili milijone dolarjev. Zaradi kraljice televizije, brez katere kljub internetu ni zmage na volitvah, so postale tudi v Ameriki volilne tekme izjemno drage; če se je nekoč govorilo o milijonih dolarjev za televizijske oglase za nekaj mesečno obdobje kampanje, gredo zdaj številke v stotine milijonov dolarjev. In za potencialne darovalce denarja za kampanjo so rezultati v teh prvih državah zelo dobro znamenje, kam, ali če hočete, v katerega kandidata velja investirati.
Gabrielle Giffords – prava zgodba ameriškega sna
V nedeljo je minilo natančno leto dni od strelskega napada na nakupovalce v Arizoni. Napadalec je prišel na srečanje 40-letne demokratske kongresnice Gabrielle Giffords z volivci pred veleblagovnico v Tucsonu in začel streljati. Ubil je šest ljudi, med njimi devetletno deklico, zveznega sodnika Johna Rolla in moža, ki je s telesom pred kroglami zaščitil svojo ženo. Med 14 ranjenci je bila tudi Giffordsova, ki je med žrtvami prva utrpela strelne rane in je s prestreljenimi možgani čudežno preživela.
Šlo je za veliko zgodbo, še posebej, ker se je sprva ugibalo, da naj bi bil napad politično motiviran. To je bil čas vzpona gibanja čajank, torej skrajnega desničarskega gibanja. Spomnimo se Sare Palin, ki je z demokratko Giffordsovo vse prej kot delila politična stališča. Napadalec je bil med tem razglašen za neprištevnega, Gabrielle Giffords pa je leto dni kasneje, torej v nedeljo, nastopila pred nekaj tisočglavo množico navdušenih ljudi. Njeno preživetje, vrnitev v življenje, optimizem, neizmerna volja do življenja, trud, da začne govoriti, skratka, da se vrne v normalno življenje, je postal inspiracija za številne Američane.
Seveda pa se tako ona kot mož Mark Kelly, ki ji ves čas stoji ob strani, zavedata, da njuno življenje ne bo nikoli več tako, kot je bilo pred napadom; posledice strela so preprosto prehude, pravi čudež je, da je sploh preživela. Giffordova, do pred leta dni mlada atraktivna ženska, ambiciozna, inteligentna, obetavna članica kongresa, ima zdaj težave z ravnotežjem, morala se je naučiti govoriti, slišati je, da naj bi imela tudi hude krize, da pa se na drugi strani vedno znova vrne nazaj, se bori, seveda tudi zaradi pomoči najboljših strokovnjakov, ki so si zadali nalogo, da Giffordsovi pomagajo po najboljših močeh, in da sploh ne gre za vprašanje denarja, kar je sicer v Združenih državah Amerike, ko gre za zdravje, še kako pomembna stvar.
Slišati je bilo, da Gabrielle Giffords razmišlja celo o vrnitvi v politiko, čeprav seveda bo pot vse prej kot lahka. Giffordsova je še vedno močno prizadeta, o tem ni dvoma. V nedeljo ji je ob prisegi moral pomagati položiti roko na srce mož. Ima pa seveda njena zgodba v sebi nekaj tipično ameriškega: gre za tragično zgodbo, ki pa se je, tako kot holivudski filmi končala optimistično, z upanjem, potjo naprej, in je seveda še en dokaz, da življenje piše najboljše zgodbe.
”Prav nič ne bi bil presenečen, če bi se razkrilo, da je morda avtorske pravice za njeno zgodbo že odkupil Steven Spielberg; njen mož Mark Kelly je že napisal knjigo, Giffordova se je ob izzidu smejala z vseh naslovnic ženskih, pa ne samo ženskih revij, skratka tudi to je Amerika. Gabrielle Gifford pa je zaradi svoje nesrečne usode danes celo večja medijska zvezda kot pred napadom.”
791 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Združene države Amerike so v znamenju strankarskih volitev republikancev v Iowi, danes v New Hampshiru in čez nekaj dni v Karolini … Gre šele za strankarske volitve s katerimi naj bi dobili republikanskega predsedniškega kandidata, ki naj bi se soočil s predsednikom Obamo, a že zdaj se zdi, da za Ameriko in Američane ne obstaja nič drugega. Predsedniške volitve bodo šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
Mitt Romney je na republikanskih strankarskih volitvah v New Hampshiru zanesljivo osvojil prvo mesto in postaja najresnejši kandidat za republikanskega tekmeca predsednika Baracka Obame.
Mitt Romney velja za najresnejšega kandidata, ki naj bi se novembra letos na predsedniških volitvah pomeril z zdajšnjim predsednikom ZDA Barackom Obamo (Foto: BeckyF, Flickr).
Volitve v republikanski stranki v državi New Hampshire so bile kar nekaj dni, torej od strankarskih volitev v Iowi pred tednom, tako rekoč edina prava stvar, s katero se ukvarjajo mediji v ZDA. Ameriške predsedniške volitve bodo sicer šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
V celotni stvari igra izjemno vlogo televizija. Včasih je težko dojeti, da so televizijske mreže, predvsem v večernih urah, ko ljudje gledajo televizijo, sposobne proizvesti toliko programov, tudi povsem resnih, izjemno analitičnih, skratka obrtno novinarsko relevantnih, pa seveda tudi slabih oddaj, katerih podlaga so relativno majhni dogodki, ki objektivno nimajo velike politične teže.
”A konkurenca med televizijskimi mrežami, bitka za gledalstvo in oglaševalski denar je neusmiljena in seveda človek, ki pride v Ameriko iz relativno idiličnega in medijsko nerazvitega okolja, kot je Slovenija uvidi, da imajo konkurenca, neusmiljene tržne zakonitosti, ko gre za medije včasih lahko tudi negativne stranske posledice. Z drugimi besedami, če nas čaka nekoč to, vsaj ko gre za medije, bi veljalo dvakrat premisliti … ”
Stoletna zgodovina ameriških predsedniških volitev uči, da so tako rekoč vsi predsedniki predhodno zmagali v New Hampshiru, kar naj bi povečevalo domnevno njegov usodni pomen, čeprav brez racionalne razlage. A na drugi strani je prav tako res, da so bili po letu 1992 kar trije ameriški predsedniki Clinton, Bush in Obama, ki so kljub porazu v New Hampshiru na koncu prišli v Belo hišo. Torej še en dokaz, da se da s statistiko dokazati tudi najbolj kosmate laži.
Je pa dejstvo, da te prve države kandidatom, morda bolje pretendentom, uradni kandidati še niso, za predsedniške volitve lahko zaprejo ali odprejo vrata za naprej. Gre za prvi preizkus, koliko podpore imajo kandidati pri volivcih – do zdaj so bili virtualne osebnosti, ki so obstajale v medijih in na spletu, zdaj pa lahko prvič vidijo, kakšna je njihova dejanska teža in tudi potenca za prihodnost pri ljudeh, volivcih. Ne le zdaj ampak tudi pozneje, ko naj bi se spoprijeli s samim predsednikom Barackom Obamo.
Kot je v pogovoru povedal Edvard Žitnik, so strankarske volitve za kandidate priložnost, ”da dobijo ali izgubijo tako imenovane tri MMM-je, okrog katerih se vse skupaj vrti: to so money – denar, media – medijska pozornost in momentum – pobuda v kampanji. Torej New Hampshire naj bi dal zmagovalcu, idealno popotnico za prihodnost, ostalim, ki ne bodo uspeli, pa bo to odvzel.”
Za številne, ne le republikanske pretendente za predsedniške volitve nismo nikoli več slišali, ker niso prišli skozi sito strankarskih volitev, pa so za to porabili milijone dolarjev. Zaradi kraljice televizije, brez katere kljub internetu ni zmage na volitvah, so postale tudi v Ameriki volilne tekme izjemno drage; če se je nekoč govorilo o milijonih dolarjev za televizijske oglase za nekaj mesečno obdobje kampanje, gredo zdaj številke v stotine milijonov dolarjev. In za potencialne darovalce denarja za kampanjo so rezultati v teh prvih državah zelo dobro znamenje, kam, ali če hočete, v katerega kandidata velja investirati.
Gabrielle Giffords – prava zgodba ameriškega sna
V nedeljo je minilo natančno leto dni od strelskega napada na nakupovalce v Arizoni. Napadalec je prišel na srečanje 40-letne demokratske kongresnice Gabrielle Giffords z volivci pred veleblagovnico v Tucsonu in začel streljati. Ubil je šest ljudi, med njimi devetletno deklico, zveznega sodnika Johna Rolla in moža, ki je s telesom pred kroglami zaščitil svojo ženo. Med 14 ranjenci je bila tudi Giffordsova, ki je med žrtvami prva utrpela strelne rane in je s prestreljenimi možgani čudežno preživela.
Šlo je za veliko zgodbo, še posebej, ker se je sprva ugibalo, da naj bi bil napad politično motiviran. To je bil čas vzpona gibanja čajank, torej skrajnega desničarskega gibanja. Spomnimo se Sare Palin, ki je z demokratko Giffordsovo vse prej kot delila politična stališča. Napadalec je bil med tem razglašen za neprištevnega, Gabrielle Giffords pa je leto dni kasneje, torej v nedeljo, nastopila pred nekaj tisočglavo množico navdušenih ljudi. Njeno preživetje, vrnitev v življenje, optimizem, neizmerna volja do življenja, trud, da začne govoriti, skratka, da se vrne v normalno življenje, je postal inspiracija za številne Američane.
Seveda pa se tako ona kot mož Mark Kelly, ki ji ves čas stoji ob strani, zavedata, da njuno življenje ne bo nikoli več tako, kot je bilo pred napadom; posledice strela so preprosto prehude, pravi čudež je, da je sploh preživela. Giffordova, do pred leta dni mlada atraktivna ženska, ambiciozna, inteligentna, obetavna članica kongresa, ima zdaj težave z ravnotežjem, morala se je naučiti govoriti, slišati je, da naj bi imela tudi hude krize, da pa se na drugi strani vedno znova vrne nazaj, se bori, seveda tudi zaradi pomoči najboljših strokovnjakov, ki so si zadali nalogo, da Giffordsovi pomagajo po najboljših močeh, in da sploh ne gre za vprašanje denarja, kar je sicer v Združenih državah Amerike, ko gre za zdravje, še kako pomembna stvar.
Slišati je bilo, da Gabrielle Giffords razmišlja celo o vrnitvi v politiko, čeprav seveda bo pot vse prej kot lahka. Giffordsova je še vedno močno prizadeta, o tem ni dvoma. V nedeljo ji je ob prisegi moral pomagati položiti roko na srce mož. Ima pa seveda njena zgodba v sebi nekaj tipično ameriškega: gre za tragično zgodbo, ki pa se je, tako kot holivudski filmi končala optimistično, z upanjem, potjo naprej, in je seveda še en dokaz, da življenje piše najboljše zgodbe.
”Prav nič ne bi bil presenečen, če bi se razkrilo, da je morda avtorske pravice za njeno zgodbo že odkupil Steven Spielberg; njen mož Mark Kelly je že napisal knjigo, Giffordova se je ob izzidu smejala z vseh naslovnic ženskih, pa ne samo ženskih revij, skratka tudi to je Amerika. Gabrielle Gifford pa je zaradi svoje nesrečne usode danes celo večja medijska zvezda kot pred napadom.”
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
V skrajno zapletenem položaju in ob dnevnih spremembah, ki že nekaj mesecev prevevajo Ukrajino, se naša dopisnica več ukvarja s sosednjo državo kot z Rusijo – to pa še ne pomeni, da so zanimivosti ruskega vsakdana presahnile in da Rusija ne pozna več svojih notranjepolitičnih težav ...
Danes o Kitajski kot mokrih sanjah avtomobilske industrije in trgovine. Konec tedna v Pekingu odpirajo avtomobilski sejem, ki je po sejmih v Detroitu in Frankurtu, že tretji najpomembnejši na svetu. V kratkem bo, kot vse kaže, prehitel tudi omenjena dva, ker je Kitajska že postala največji svetovni proizvajalec pa tudi kupec avtomobilov…
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim in prisluhnili Mojci Širok.
V tokratnem 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico o presenetljivih rezultatih nedavnih turških volitev, na katerih je premier Erdogan kljub slabi medijski popotnici osvojil rekordno število glasov. Več tudi o neizogibnem gojenju kulta osebnosti v Egiptu, ki se nadaljuje z generalom Al Sisijem ... Nekaj besed smo posvetili tudi perzijskemu novemu letu, ki ga praznujejo na prvi pomladni dan, in bližajočim se afganistanskim predsedniškim volitvam 5. aprila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglašanje z Otoka posvečamo ljubezni nekdanjega britanskega premieja Churchilla do svojega mačka in rasti britanskega gospodarstva, ki se vrača v stanje pred krizo.
Naš dopisnik iz Zagreba v teh dneh podrobno spremlja spor med Hrvaško in Srbijo, ki sta druga proti drugi vložili tožbo za genocid; prav danes pa se je v zvezi s tem začela ustna obravava na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tema pogovora so tudi najnovejši dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer sta center demonstracij še vedno Tuzla in Sarajevo. Za nameček pa pogovor zaznamuje tudi ščepec pustne šaljivosti.
Naš bruseljski dopisnik tokrat predvsem o najnovejši gospodarski napovedi Evropske komisije, po kateri Sloveniji kaže nekoliko bolje. V pogovoru je pozornost namenil tudi najbolj aktualnima žariščema trenutno na Stari celini, Ukrajini in Bosni in Hercegovini.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z dopisnico iz Rima Mojco Širok o tem, da so vremenske razmere zaostrene tudi v Italiji.
Takoj po šestih dneh terenskega dela v Kijevu, kjer dogodki vse bolj spominjajo na vojno stanje, se nam bo po vrnitvi v Moskvo oglasila Vlasta Jeseničnik. A tudi v ruski prestolnici ne bo mogla dolgo ostati - že prihodnji teden se namreč začnejo zimske olimpijske igre v Sočiju na obali Črnega morja…
Edvard Žitnik o ameriškem mrazu, Volku z Wall Streeta in vlogi Katarine Čas in enem največjih televizijskih dogodkov, ameriškem Super Bowlu.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Boštjan Anžin aus Berlin ... Tokrat tudi o poskusih uvajanja minimalne plače, cestnin ... pa tudi o NLP, ki so ga ponoči zaznali radarji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov