Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.

Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.

Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.

Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj  je predlog samo eden:

“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”

Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.

V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji)  jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.

Vloga Škotska banke

Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.

Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.

Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot  njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.