Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čeprav se je življenje v soboto ob obisku predsednika Putina življenje v Sloveniji skoraj ustavilo in smo zaprli pol Slovenije so ruski mediji ta obisk komaj zaznali, že dan po njem pa kot da ga ni bilo. Veliko več pozornosti kot Putinu je te dni namenjeno ruskim športnikom, med katerimi mnogi nekaj dni pred začetkom Olimpijskih iger sploh ne vedo, ali bodo šli v Rio.
V nemško prestolnico smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v zadnjih dneh poročala večinoma o tragičnih dogodkih v Nemčiji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?
V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.
V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov