Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Egiptovska prestolnica je bila nekdaj močno turistično oblegana, zdaj pa je obiskovalcev celo do 70 % manj. Posebne gneče ni niti pri znamenitih piramidah v Gizi. Karmen Švegl razlaga, da si jih je zdaj mogoče ogledati v miru in brez dolgotrajnega čakanja.
To utegne biti tudi zadnja priložnost za njihov ogled. Razkazovanje piramid je v nasprotju z verskim prepričanjem, zato naj bi jih prekrili. V Kairu je sicer normalen popoldanski prometni vrvež, vendar je turistov zelo malo. Zapustili so ga tudi številni poslovneži in študenti in nič več ni tako, kot je bilo prej.
Čeprav policisti dobro nadzorujejo Kairo, so v nekaterih soseskah izgredi. Bolj nevarno pa je potovanje po puščavi, na poteh od Luxorja do Hurgade, kjer je turistov več. Zgodilo se je, da so nezadovoljni domačini ustavili in zajeli konvoj avtobusov, med njimi tudi slovenske turiste, v prepričanju, da bodo tako prisilili vlado, naj ukrepa in jim znova priskrbi poceni plin.
Nekaj drugačnih in bolj dramatičnih ugrabitev pa je bilo na turistično dobro obleganem Sinajskem polotoku, kjer so priljubljena letovišča kot denimo Sharm el Sheikh. Zemlja, na kateri so zgradili letovišča, zadnja desetletja pa je tam posle nadzirala Mubarakova vlada, je bila namreč v lasti beduinov. Zdaj pa ti zahtevajo, naj jim zemljo vrnejo in spustijo na svobodo beduine, ki so v zaporih.
Taborišče mednarodnih opazovalcev, ki skrbijo za mir na Sinaju že od sklenitve mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom, so protestno obkolili. Zavzeli so tudi nekatera letovišča in nekaj dni zadrževali turiste. Za zdaj se kaj hujšega še ni zgodilo, vendar pa so beduini oboroženi in grozijo z bombnimi napadi, če država ne bo vrnila njihove zemlje in spustila iz zaporov pripadnike njihovih plemen.
To pa za sodobni turizem prav gotovo ni dobra popotnica.
788 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Egiptovska prestolnica je bila nekdaj močno turistično oblegana, zdaj pa je obiskovalcev celo do 70 % manj. Posebne gneče ni niti pri znamenitih piramidah v Gizi. Karmen Švegl razlaga, da si jih je zdaj mogoče ogledati v miru in brez dolgotrajnega čakanja.
To utegne biti tudi zadnja priložnost za njihov ogled. Razkazovanje piramid je v nasprotju z verskim prepričanjem, zato naj bi jih prekrili. V Kairu je sicer normalen popoldanski prometni vrvež, vendar je turistov zelo malo. Zapustili so ga tudi številni poslovneži in študenti in nič več ni tako, kot je bilo prej.
Čeprav policisti dobro nadzorujejo Kairo, so v nekaterih soseskah izgredi. Bolj nevarno pa je potovanje po puščavi, na poteh od Luxorja do Hurgade, kjer je turistov več. Zgodilo se je, da so nezadovoljni domačini ustavili in zajeli konvoj avtobusov, med njimi tudi slovenske turiste, v prepričanju, da bodo tako prisilili vlado, naj ukrepa in jim znova priskrbi poceni plin.
Nekaj drugačnih in bolj dramatičnih ugrabitev pa je bilo na turistično dobro obleganem Sinajskem polotoku, kjer so priljubljena letovišča kot denimo Sharm el Sheikh. Zemlja, na kateri so zgradili letovišča, zadnja desetletja pa je tam posle nadzirala Mubarakova vlada, je bila namreč v lasti beduinov. Zdaj pa ti zahtevajo, naj jim zemljo vrnejo in spustijo na svobodo beduine, ki so v zaporih.
Taborišče mednarodnih opazovalcev, ki skrbijo za mir na Sinaju že od sklenitve mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom, so protestno obkolili. Zavzeli so tudi nekatera letovišča in nekaj dni zadrževali turiste. Za zdaj se kaj hujšega še ni zgodilo, vendar pa so beduini oboroženi in grozijo z bombnimi napadi, če država ne bo vrnila njihove zemlje in spustila iz zaporov pripadnike njihovih plemen.
To pa za sodobni turizem prav gotovo ni dobra popotnica.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Neveljaven email naslov