Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Egiptovska prestolnica je bila nekdaj močno turistično oblegana, zdaj pa je obiskovalcev celo do 70 % manj. Posebne gneče ni niti pri znamenitih piramidah v Gizi. Karmen Švegl razlaga, da si jih je zdaj mogoče ogledati v miru in brez dolgotrajnega čakanja.
To utegne biti tudi zadnja priložnost za njihov ogled. Razkazovanje piramid je v nasprotju z verskim prepričanjem, zato naj bi jih prekrili. V Kairu je sicer normalen popoldanski prometni vrvež, vendar je turistov zelo malo. Zapustili so ga tudi številni poslovneži in študenti in nič več ni tako, kot je bilo prej.
Čeprav policisti dobro nadzorujejo Kairo, so v nekaterih soseskah izgredi. Bolj nevarno pa je potovanje po puščavi, na poteh od Luxorja do Hurgade, kjer je turistov več. Zgodilo se je, da so nezadovoljni domačini ustavili in zajeli konvoj avtobusov, med njimi tudi slovenske turiste, v prepričanju, da bodo tako prisilili vlado, naj ukrepa in jim znova priskrbi poceni plin.
Nekaj drugačnih in bolj dramatičnih ugrabitev pa je bilo na turistično dobro obleganem Sinajskem polotoku, kjer so priljubljena letovišča kot denimo Sharm el Sheikh. Zemlja, na kateri so zgradili letovišča, zadnja desetletja pa je tam posle nadzirala Mubarakova vlada, je bila namreč v lasti beduinov. Zdaj pa ti zahtevajo, naj jim zemljo vrnejo in spustijo na svobodo beduine, ki so v zaporih.
Taborišče mednarodnih opazovalcev, ki skrbijo za mir na Sinaju že od sklenitve mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom, so protestno obkolili. Zavzeli so tudi nekatera letovišča in nekaj dni zadrževali turiste. Za zdaj se kaj hujšega še ni zgodilo, vendar pa so beduini oboroženi in grozijo z bombnimi napadi, če država ne bo vrnila njihove zemlje in spustila iz zaporov pripadnike njihovih plemen.
To pa za sodobni turizem prav gotovo ni dobra popotnica.
788 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Egiptovska prestolnica je bila nekdaj močno turistično oblegana, zdaj pa je obiskovalcev celo do 70 % manj. Posebne gneče ni niti pri znamenitih piramidah v Gizi. Karmen Švegl razlaga, da si jih je zdaj mogoče ogledati v miru in brez dolgotrajnega čakanja.
To utegne biti tudi zadnja priložnost za njihov ogled. Razkazovanje piramid je v nasprotju z verskim prepričanjem, zato naj bi jih prekrili. V Kairu je sicer normalen popoldanski prometni vrvež, vendar je turistov zelo malo. Zapustili so ga tudi številni poslovneži in študenti in nič več ni tako, kot je bilo prej.
Čeprav policisti dobro nadzorujejo Kairo, so v nekaterih soseskah izgredi. Bolj nevarno pa je potovanje po puščavi, na poteh od Luxorja do Hurgade, kjer je turistov več. Zgodilo se je, da so nezadovoljni domačini ustavili in zajeli konvoj avtobusov, med njimi tudi slovenske turiste, v prepričanju, da bodo tako prisilili vlado, naj ukrepa in jim znova priskrbi poceni plin.
Nekaj drugačnih in bolj dramatičnih ugrabitev pa je bilo na turistično dobro obleganem Sinajskem polotoku, kjer so priljubljena letovišča kot denimo Sharm el Sheikh. Zemlja, na kateri so zgradili letovišča, zadnja desetletja pa je tam posle nadzirala Mubarakova vlada, je bila namreč v lasti beduinov. Zdaj pa ti zahtevajo, naj jim zemljo vrnejo in spustijo na svobodo beduine, ki so v zaporih.
Taborišče mednarodnih opazovalcev, ki skrbijo za mir na Sinaju že od sklenitve mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom, so protestno obkolili. Zavzeli so tudi nekatera letovišča in nekaj dni zadrževali turiste. Za zdaj se kaj hujšega še ni zgodilo, vendar pa so beduini oboroženi in grozijo z bombnimi napadi, če država ne bo vrnila njihove zemlje in spustila iz zaporov pripadnike njihovih plemen.
To pa za sodobni turizem prav gotovo ni dobra popotnica.
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
Neveljaven email naslov