Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.

"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."

Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?

“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”

Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.

“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”

Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”

Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.

“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”

Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.