Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
797 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mojca Širok o delu najmlajšega italijanskega premierja, o tem, da Rimu vlada mafija in o kandidaturi Rima za Olimpijske igre.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z beograjsko dopisnico Marto Razboršek o aktualnem dogajanju v Srbiji, med drugim tudi o odzivih na vrnitev Vojislava Šešlja v državo.
Odnosi med Izraelci in Palestinci se v zadnjih tednih vnovič slabšajo, kolikor je sobivanje enih in drugih sploh lahko še slabše. Z našo dopisnico tudi o tunizijskih predsedniških volitvah, ki dajejo vtis zaključenega prehoda v novo normalnost v državi po revoluciji, in seveda o vedno novih ekscentričnih odklonih turškega predsednika.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.
New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.
Matjaž Trošt o novi belgijski vladi, imenovanju Evropske komisije in aktualnem dogajanju v Bruslju.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našo italijansko dopisnico o aktualnih političnih razmerah v sosednji državi, dvotedenski sinodi o družini, ki te dni poteka v Vatikanu, govor je tudi o problematiki priseljevanja in beguncev v Italiji, ki se po uvedbi operacije Mare Nostrum po mnenju naše dopisnice izboljšuje.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če lahko še mogoče tole dodate k opisu: Ameriška zmaga na košarkarskem svetovnem prvenstvu v Španiji pa se je znašla na tretji strani levo spodaj športne priloge New York Timesa, kar je seveda samo potrdilo občutke, da prvenstvo ni bila velika športna zgodba. “Ni imela čustvenega naboja, ki pritegne množice, o košarki tokrat ljudje niso govorili v lokalih pod televizijskimi ekrani, prenosi so sicer bili tako kot še številni drugi, vendar Španija se Američanov preprosto ni dotaknila.”
Neveljaven email naslov