Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dopisnik RTV Slovenija Uroš Lipušček pravi, da Kitajci še vedno analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega
Uroš Lipušček je dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, pozneje tudi svetovalec misije Ovseja na Kosovu in rektor največje zasebne univerze na Kosovu, AAB v Prištini, zdaj pa tudi večkratni gost na dolgoletnem poslovnem potovanju v Pekingu.
Trenutno stanje na Kitajskem se prepleta tudi s Hong Kongom, ki ga je Velika Britanija pred 20 leti Kitajski vrnila nazaj, je pa moč čutiti, da v Hong Kongu že močno pogrešajo svoje britanske korenine.
“Kitajci analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega.”
Za Kitajce je bil Hong Kong vedno zelo pomemben, saj jim je predstavljal vrata v svet, Hong Kong pa je v zadnjih letih vseeno izgubil prvenstveno vlogo v tem delu sveta, saj so nekatera kitajska mesta prevzela pobudo in postala finančno bolj pomembna.
“V soboto bo minilo točno 20 let, odkar je Velika Britanija vrnila Hong Kong, ki je bil okno v svet Kitajske.”
Strah pred terorističnimi napadi se na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji iz tedna v teden krepi, saj je ta del sveta najbolj pod udarom islamskih skrajnežev. Kitajska se močno trudi, da bi v njihovi državi preprečili scenarij, ki smo mu priča v Evropi, kar pa ne bo lahka naloga, saj bolj kot se Islamska država umika iz držav, kjer je nastala, bolj se krepi na ostalih delih sveta.
“Strah pred islamskim terorizmom tudi v Aziji dobiva evro-ameriški obraz.”
792 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnik RTV Slovenija Uroš Lipušček pravi, da Kitajci še vedno analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega
Uroš Lipušček je dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, pozneje tudi svetovalec misije Ovseja na Kosovu in rektor največje zasebne univerze na Kosovu, AAB v Prištini, zdaj pa tudi večkratni gost na dolgoletnem poslovnem potovanju v Pekingu.
Trenutno stanje na Kitajskem se prepleta tudi s Hong Kongom, ki ga je Velika Britanija pred 20 leti Kitajski vrnila nazaj, je pa moč čutiti, da v Hong Kongu že močno pogrešajo svoje britanske korenine.
“Kitajci analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega.”
Za Kitajce je bil Hong Kong vedno zelo pomemben, saj jim je predstavljal vrata v svet, Hong Kong pa je v zadnjih letih vseeno izgubil prvenstveno vlogo v tem delu sveta, saj so nekatera kitajska mesta prevzela pobudo in postala finančno bolj pomembna.
“V soboto bo minilo točno 20 let, odkar je Velika Britanija vrnila Hong Kong, ki je bil okno v svet Kitajske.”
Strah pred terorističnimi napadi se na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji iz tedna v teden krepi, saj je ta del sveta najbolj pod udarom islamskih skrajnežev. Kitajska se močno trudi, da bi v njihovi državi preprečili scenarij, ki smo mu priča v Evropi, kar pa ne bo lahka naloga, saj bolj kot se Islamska država umika iz držav, kjer je nastala, bolj se krepi na ostalih delih sveta.
“Strah pred islamskim terorizmom tudi v Aziji dobiva evro-ameriški obraz.”
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
Neveljaven email naslov