Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dopisnik RTV Slovenija Uroš Lipušček pravi, da Kitajci še vedno analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega
Uroš Lipušček je dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, pozneje tudi svetovalec misije Ovseja na Kosovu in rektor največje zasebne univerze na Kosovu, AAB v Prištini, zdaj pa tudi večkratni gost na dolgoletnem poslovnem potovanju v Pekingu.
Trenutno stanje na Kitajskem se prepleta tudi s Hong Kongom, ki ga je Velika Britanija pred 20 leti Kitajski vrnila nazaj, je pa moč čutiti, da v Hong Kongu že močno pogrešajo svoje britanske korenine.
“Kitajci analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega.”
Za Kitajce je bil Hong Kong vedno zelo pomemben, saj jim je predstavljal vrata v svet, Hong Kong pa je v zadnjih letih vseeno izgubil prvenstveno vlogo v tem delu sveta, saj so nekatera kitajska mesta prevzela pobudo in postala finančno bolj pomembna.
“V soboto bo minilo točno 20 let, odkar je Velika Britanija vrnila Hong Kong, ki je bil okno v svet Kitajske.”
Strah pred terorističnimi napadi se na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji iz tedna v teden krepi, saj je ta del sveta najbolj pod udarom islamskih skrajnežev. Kitajska se močno trudi, da bi v njihovi državi preprečili scenarij, ki smo mu priča v Evropi, kar pa ne bo lahka naloga, saj bolj kot se Islamska država umika iz držav, kjer je nastala, bolj se krepi na ostalih delih sveta.
“Strah pred islamskim terorizmom tudi v Aziji dobiva evro-ameriški obraz.”
797 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnik RTV Slovenija Uroš Lipušček pravi, da Kitajci še vedno analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega
Uroš Lipušček je dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, pozneje tudi svetovalec misije Ovseja na Kosovu in rektor največje zasebne univerze na Kosovu, AAB v Prištini, zdaj pa tudi večkratni gost na dolgoletnem poslovnem potovanju v Pekingu.
Trenutno stanje na Kitajskem se prepleta tudi s Hong Kongom, ki ga je Velika Britanija pred 20 leti Kitajski vrnila nazaj, je pa moč čutiti, da v Hong Kongu že močno pogrešajo svoje britanske korenine.
“Kitajci analizirajo propad Sovjetske Zveze in Jugoslavije, ker ne želijo, da bi se jim zgodilo kaj podobnega.”
Za Kitajce je bil Hong Kong vedno zelo pomemben, saj jim je predstavljal vrata v svet, Hong Kong pa je v zadnjih letih vseeno izgubil prvenstveno vlogo v tem delu sveta, saj so nekatera kitajska mesta prevzela pobudo in postala finančno bolj pomembna.
“V soboto bo minilo točno 20 let, odkar je Velika Britanija vrnila Hong Kong, ki je bil okno v svet Kitajske.”
Strah pred terorističnimi napadi se na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji iz tedna v teden krepi, saj je ta del sveta najbolj pod udarom islamskih skrajnežev. Kitajska se močno trudi, da bi v njihovi državi preprečili scenarij, ki smo mu priča v Evropi, kar pa ne bo lahka naloga, saj bolj kot se Islamska država umika iz držav, kjer je nastala, bolj se krepi na ostalih delih sveta.
“Strah pred islamskim terorizmom tudi v Aziji dobiva evro-ameriški obraz.”
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Neveljaven email naslov