Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V Rusiji odmeva družinsko nasilje, ker pravosodna zakonodaja ni na strani žrtev, o čemer nazadnje dokazuje odziv javnosti na sojenje trem mladim dekletom, ki so bila več let žrtev nasilnega očeta, vse dokler mu niso same sodile. Močni so pozivi javnosti, da mora država žrtvam nasilja pomagati, ne pa jih kaznovati. Pred dvema letoma so ruske oblasti namreč omilile kazni za družinsko nasilje. Prej dve leti zapora. Zdaj pa nasilnežu, ki pretepa partnerko ali otroke, grozi le denarna kazen. Manj kot 500 evrov ali pa 15 dni zapora.
V Ukrajini bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve. Gneča je velika, za poslanske sedeže se poteguje 22 strank in 6000 kandidatov. Javnomnenjske raziskave kažejo na zmago Zelenskega, ki obljublja premirje na vzhodu države. Stranka Opozicijska platforma za življenje, ki jo vodita proruska politika, naj bi dobila petnajst odstotkov. Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Porošenka naj bi dobila osem odstotkov, v parlament pa se bo s svojo stranko uvrstila tudi nekdanja predsednica vlade Julija Timošenko.
Odnosi med Rusijo in Gruzijo se zaostrujejo. Tokrat zaradi incidenta v gruzijskem parlamentu, v katerem se je ruski poslanec Gavrilov usedel na stol predsednika parlamenta in od tam nagovoril gruzijske kolege. To je sprožilo val ogorčenja in protiruske proteste, na kar je Putin odgovoril s prekinitvijo zračne linije. Vse kaže, da bo poletje med Rusijo in njenimi sosedami precej nevarno.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V Rusiji odmeva družinsko nasilje, ker pravosodna zakonodaja ni na strani žrtev, o čemer nazadnje dokazuje odziv javnosti na sojenje trem mladim dekletom, ki so bila več let žrtev nasilnega očeta, vse dokler mu niso same sodile. Močni so pozivi javnosti, da mora država žrtvam nasilja pomagati, ne pa jih kaznovati. Pred dvema letoma so ruske oblasti namreč omilile kazni za družinsko nasilje. Prej dve leti zapora. Zdaj pa nasilnežu, ki pretepa partnerko ali otroke, grozi le denarna kazen. Manj kot 500 evrov ali pa 15 dni zapora.
V Ukrajini bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve. Gneča je velika, za poslanske sedeže se poteguje 22 strank in 6000 kandidatov. Javnomnenjske raziskave kažejo na zmago Zelenskega, ki obljublja premirje na vzhodu države. Stranka Opozicijska platforma za življenje, ki jo vodita proruska politika, naj bi dobila petnajst odstotkov. Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Porošenka naj bi dobila osem odstotkov, v parlament pa se bo s svojo stranko uvrstila tudi nekdanja predsednica vlade Julija Timošenko.
Odnosi med Rusijo in Gruzijo se zaostrujejo. Tokrat zaradi incidenta v gruzijskem parlamentu, v katerem se je ruski poslanec Gavrilov usedel na stol predsednika parlamenta in od tam nagovoril gruzijske kolege. To je sprožilo val ogorčenja in protiruske proteste, na kar je Putin odgovoril s prekinitvijo zračne linije. Vse kaže, da bo poletje med Rusijo in njenimi sosedami precej nevarno.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Neveljaven email naslov