Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
Ministri za evropske zadeve članic Evropske unije ta teden niso dosegli soglasja za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, proces je ustavila predvsem Francija. Odločitev je preložena in naj bi padla do konca oktobra, tega prestavljanja pa so v obeh državah že vajeni.
“Najprej je treba prenoviti Evropsko unijo, preden je ta pripravljena sprejemati nove članice. Sedaj se je pokazala tudi potreba po prenovitvi širitvenega procesa, kjer se gleda proti Turčiji. Pri tem procesu je potrebno imeti možnost, da se ga da tudi ustaviti in lažje uravnavati stvari.” – Boštjan Anžin
Severna Makedonija in Albanija sta za države članice težava zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi korupcije in kriminala. Pogajanja za vstop v Unijo lahko trajajo zelo dolgo, z začetkom pogajanj se ne bi zavezali še k ničemer. Razočaranje je manjše v Albaniji, v Severni Makedoniji pa je drugače, saj so po ureditvi razmer z Bolgarijo in zgodovinskim sporazumom z Grčijo pričakovali zeleno luč za začetek pogajanj.
Drugi dvojček držav sta Kosovo in Srbija, kjer je vsaka država na povsem drugi stopnji pridruževanja EU, a sta odvisni ena od druge, če želita postati polnopravni članici. Na Kosovu je na volitvah prejšnji teden slavila opozicija, največ glasov je dobila stranka Samoopredeitev, ki jo vodi Albin Kurti, znan po svoji nacionalistični retoriki.
“Veliko Srbijo zdaj želijo doseči prek več manjših Srbij. Ne naenkrat, ampak prek manjših Srbij. Dokler imajo tak način razmišljanja in tak cilj, bo zelo težko. Albanci, Hrvati in Bošnjaki ne smejo plačevati cene za to, ni pošteno. Čeprav velika Srbija ne pomeni veliko Francozom ali Nemcem, pa veliko pomeni nam. EU je bila po padcu Miloševiča predobra s Srbijo.” – Albin Kurti o odnosih s Srbijo za RTV Slovenija
Prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki naj bi ta položaj zasedel v prihodnjem mesecu, je napovedal, da bo njegov prvi obisk v tujini prav v Prištini, kosovsko vprašanje naj bi bilo ena izmed zunanjepolitičnih prioritet nove evropske komisije.
“Od Evropske unije na Kosovu pričakujejo predvsem vizumsko liberalizacijo. Pred tem ne morejo govoriti o ničemer drugem, saj je to najenostavnejši proces, ki bi se moral zaključiti že pred leti, saj je Kosovo edina država v regiji, katere državljani ne morejo svobodno potovati v EU.” – Agron Bajrami, odgovorni urenik največjega kosovskega časnika Koha Ditore o odnosu med Kosovom in EU
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
Ministri za evropske zadeve članic Evropske unije ta teden niso dosegli soglasja za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, proces je ustavila predvsem Francija. Odločitev je preložena in naj bi padla do konca oktobra, tega prestavljanja pa so v obeh državah že vajeni.
“Najprej je treba prenoviti Evropsko unijo, preden je ta pripravljena sprejemati nove članice. Sedaj se je pokazala tudi potreba po prenovitvi širitvenega procesa, kjer se gleda proti Turčiji. Pri tem procesu je potrebno imeti možnost, da se ga da tudi ustaviti in lažje uravnavati stvari.” – Boštjan Anžin
Severna Makedonija in Albanija sta za države članice težava zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi korupcije in kriminala. Pogajanja za vstop v Unijo lahko trajajo zelo dolgo, z začetkom pogajanj se ne bi zavezali še k ničemer. Razočaranje je manjše v Albaniji, v Severni Makedoniji pa je drugače, saj so po ureditvi razmer z Bolgarijo in zgodovinskim sporazumom z Grčijo pričakovali zeleno luč za začetek pogajanj.
Drugi dvojček držav sta Kosovo in Srbija, kjer je vsaka država na povsem drugi stopnji pridruževanja EU, a sta odvisni ena od druge, če želita postati polnopravni članici. Na Kosovu je na volitvah prejšnji teden slavila opozicija, največ glasov je dobila stranka Samoopredeitev, ki jo vodi Albin Kurti, znan po svoji nacionalistični retoriki.
“Veliko Srbijo zdaj želijo doseči prek več manjših Srbij. Ne naenkrat, ampak prek manjših Srbij. Dokler imajo tak način razmišljanja in tak cilj, bo zelo težko. Albanci, Hrvati in Bošnjaki ne smejo plačevati cene za to, ni pošteno. Čeprav velika Srbija ne pomeni veliko Francozom ali Nemcem, pa veliko pomeni nam. EU je bila po padcu Miloševiča predobra s Srbijo.” – Albin Kurti o odnosih s Srbijo za RTV Slovenija
Prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki naj bi ta položaj zasedel v prihodnjem mesecu, je napovedal, da bo njegov prvi obisk v tujini prav v Prištini, kosovsko vprašanje naj bi bilo ena izmed zunanjepolitičnih prioritet nove evropske komisije.
“Od Evropske unije na Kosovu pričakujejo predvsem vizumsko liberalizacijo. Pred tem ne morejo govoriti o ničemer drugem, saj je to najenostavnejši proces, ki bi se moral zaključiti že pred leti, saj je Kosovo edina država v regiji, katere državljani ne morejo svobodno potovati v EU.” – Agron Bajrami, odgovorni urenik največjega kosovskega časnika Koha Ditore o odnosu med Kosovom in EU
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kljub temu, da je vročina nekoliko popustila, pa so odnosi med Slovenijo in Hrvaško precej razgreti. Pravzaprav spominjajo na teniško igro - "če je včeraj kazalo, da so Hrvati v prednosti, je danes z imenovanjem novega arbitra sledil 'spin' Slovenije." Pričakovati je, da bo Sabor sicer izglasoval odločni ne nadaljevanju arbitražnega postopka, "Hrvati pa tudi že iščejo izhodno strategijo. Večernji list navaja primere, ko se je država umaknila iz postopka arbitraže, denimo v primeru Filipinov in Kitajske. Precej odmeva tudi potrditev drugačnih cen za turiste in hrvaške državljane; cene naj bi bile za domačine med 20 in 22 odstotkov oziroma za razliko plačanega davka nižje od tistih, ki so denimo navedene na jedilnih listih. V Zagrebu pa se pogovarjajo o prednosti pri zaposlovanju družinskih članov kot novih voznikov avtobusov in tramvajev.
Prah okoli nesreče letala Germanwings, ker je sopilot letalo domnevno nalašč strmoglavil se še ni čisto polegel. Nasprotno, zdaj se Lufthansa pogaja s sorodniki okoli odškodnin. Sorodniki s ponujenim zneskom 25 tisoč evrov za odškodnino ene žrtve niso zadovoljni. Napovedujejo pa tudi dodatne teste za pilote. “V preiskavah so ugotovili, da nekateri piloti komercialnih letalskih družb, sploh niso opravili psiholoških testov,” pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Tudi nemška politika do Grčije in njenih težav se še ni ohladila. Napetost narašča predvsem med kanclerko Angelo Merkel in finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom.
Mala poletna porcija mešanega na žaru: od ukrajinske do ruske parlamentarne zakonodaje in od ukrajinskih mafijskih obračunov do ruskih predpriprav na Svetovno nogometno prvenstvo 2018.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Po petkovem prvem oglašanju z otočka Lampedusa smo v 18. vzporedniku sklenili njene vtise in spoznanja o življenju domačinov in prebežnikov.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov