Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Beograd

18.10.2019

Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.

Ministri za evropske zadeve članic Evropske unije ta teden niso dosegli soglasja za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, proces je ustavila predvsem Francija. Odločitev je preložena in naj bi padla do konca oktobra, tega prestavljanja pa so v obeh državah že vajeni.

“Najprej je treba prenoviti Evropsko unijo, preden je ta pripravljena sprejemati nove članice. Sedaj se je pokazala tudi potreba po prenovitvi širitvenega procesa, kjer se gleda proti Turčiji. Pri tem procesu je potrebno imeti možnost, da se ga da tudi ustaviti in lažje uravnavati stvari.”  – Boštjan Anžin

Severna Makedonija in Albanija sta za države članice težava zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi korupcije in kriminala. Pogajanja za vstop v Unijo lahko trajajo zelo dolgo, z začetkom pogajanj se ne bi zavezali še k ničemer. Razočaranje je manjše v Albaniji, v Severni Makedoniji pa je drugače, saj so po ureditvi razmer z Bolgarijo in zgodovinskim sporazumom z Grčijo pričakovali zeleno luč za začetek pogajanj.

Drugi dvojček držav sta Kosovo in Srbija, kjer je vsaka država na povsem drugi stopnji pridruževanja EU, a sta odvisni ena od druge, če želita postati polnopravni članici. Na Kosovu je na volitvah prejšnji teden slavila opozicija, največ glasov je dobila stranka Samoopredeitev, ki jo vodi Albin Kurti, znan po svoji nacionalistični retoriki.

“Veliko Srbijo zdaj želijo doseči prek več manjših Srbij. Ne naenkrat, ampak prek manjših Srbij. Dokler imajo tak način razmišljanja in tak cilj, bo zelo težko. Albanci, Hrvati in Bošnjaki ne smejo plačevati cene za to, ni pošteno. Čeprav velika Srbija ne pomeni veliko Francozom ali Nemcem, pa veliko pomeni nam. EU je bila po padcu Miloševiča predobra s Srbijo.”Albin Kurti o odnosih s Srbijo za RTV Slovenija

Prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki naj bi ta položaj zasedel v prihodnjem mesecu, je napovedal, da bo njegov prvi obisk v tujini prav v Prištini, kosovsko vprašanje naj bi bilo ena izmed zunanjepolitičnih prioritet nove evropske komisije.

“Od Evropske unije na Kosovu pričakujejo predvsem vizumsko liberalizacijo. Pred tem ne morejo govoriti o ničemer drugem, saj je to najenostavnejši proces, ki bi se moral zaključiti že pred leti, saj je Kosovo edina država v regiji, katere državljani ne morejo svobodno potovati v EU.” – Agron Bajrami, odgovorni urenik največjega kosovskega časnika Koha Ditore o odnosu med Kosovom in EU


18. vzporednik

793 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Beograd

18.10.2019

Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.

Ministri za evropske zadeve članic Evropske unije ta teden niso dosegli soglasja za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, proces je ustavila predvsem Francija. Odločitev je preložena in naj bi padla do konca oktobra, tega prestavljanja pa so v obeh državah že vajeni.

“Najprej je treba prenoviti Evropsko unijo, preden je ta pripravljena sprejemati nove članice. Sedaj se je pokazala tudi potreba po prenovitvi širitvenega procesa, kjer se gleda proti Turčiji. Pri tem procesu je potrebno imeti možnost, da se ga da tudi ustaviti in lažje uravnavati stvari.”  – Boštjan Anžin

Severna Makedonija in Albanija sta za države članice težava zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi korupcije in kriminala. Pogajanja za vstop v Unijo lahko trajajo zelo dolgo, z začetkom pogajanj se ne bi zavezali še k ničemer. Razočaranje je manjše v Albaniji, v Severni Makedoniji pa je drugače, saj so po ureditvi razmer z Bolgarijo in zgodovinskim sporazumom z Grčijo pričakovali zeleno luč za začetek pogajanj.

Drugi dvojček držav sta Kosovo in Srbija, kjer je vsaka država na povsem drugi stopnji pridruževanja EU, a sta odvisni ena od druge, če želita postati polnopravni članici. Na Kosovu je na volitvah prejšnji teden slavila opozicija, največ glasov je dobila stranka Samoopredeitev, ki jo vodi Albin Kurti, znan po svoji nacionalistični retoriki.

“Veliko Srbijo zdaj želijo doseči prek več manjših Srbij. Ne naenkrat, ampak prek manjših Srbij. Dokler imajo tak način razmišljanja in tak cilj, bo zelo težko. Albanci, Hrvati in Bošnjaki ne smejo plačevati cene za to, ni pošteno. Čeprav velika Srbija ne pomeni veliko Francozom ali Nemcem, pa veliko pomeni nam. EU je bila po padcu Miloševiča predobra s Srbijo.”Albin Kurti o odnosih s Srbijo za RTV Slovenija

Prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki naj bi ta položaj zasedel v prihodnjem mesecu, je napovedal, da bo njegov prvi obisk v tujini prav v Prištini, kosovsko vprašanje naj bi bilo ena izmed zunanjepolitičnih prioritet nove evropske komisije.

“Od Evropske unije na Kosovu pričakujejo predvsem vizumsko liberalizacijo. Pred tem ne morejo govoriti o ničemer drugem, saj je to najenostavnejši proces, ki bi se moral zaključiti že pred leti, saj je Kosovo edina država v regiji, katere državljani ne morejo svobodno potovati v EU.” – Agron Bajrami, odgovorni urenik največjega kosovskega časnika Koha Ditore o odnosu med Kosovom in EU


21.06.2016

Nina Kojima, London

Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?


14.06.2016

Karmen Švegl, Carigrad

V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.


07.06.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”


31.05.2016

Edvard Žitnik, New York

V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.


24.05.2016

Polona Fijavž, Berlin

“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.


17.05.2016

Mojca Širok, Rim

V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!


10.05.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

V 18. vzporendik se oglaša Matjaž Trošt.


03.05.2016

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


03.05.2016

Gašper Andrinek, Grčija

V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”


26.04.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”


19.04.2016

Uroš Lipušček, Peking

Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.


12.04.2016

Nina Kojima, London

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


05.04.2016

Lojze Kos, Celovec

Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”


29.03.2016

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.


22.03.2016

Edvard Žitnik, New York

Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.


15.03.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z novostmi se na Val 202 iz Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.


08.03.2016

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž o Dnevu žena, beguncih in turističnem sejmu v Berlinu.


01.03.2016

Mojca Širok, Rim

V 18. vzporednik se oglaša dopisnica iz Rima Mojca Širok.


23.02.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

V prestolnem Bruslju zadnje čase tipaje doživljajo vso bridkost črkarske pravde: al’prav se piše grexit ali brexit? Slovenci smo že pred skoraj dvema stoletjema spoznavali usodne razlike v eni sami zamenjani črki. Zdaj so na istem še stare zahodne demokracije z monarhijo ali brez: ali je bolje iz idilične evropske družine nagnati tistega, ki si želi ostati, ali v njej za vsako ceno zadržati onega, ki si na vse kriplje prizadeva oditi?


16.02.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


Stran 22 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov