Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Neveljaven email naslov