Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
Neveljaven email naslov