Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
788 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Neveljaven email naslov