Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Neveljaven email naslov