Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.

“Na Kitajskem šest odstotkov BDP dajejo za razvoj visoke tehnologije, v Sloveniji ne namenjamo niti enega. Kitajski na tem področju ne gre tako slabo, kot bi si to želeli Američani.”

Kitajska vgrajuje tretjino svetovne proizvodnje robotov v svoje tovarne, vse več se ukvarjajo tudi z razvojem umetne inteligence. “Kitajska vlada hoče, da do leta 2030 postane vodilna sila na področju umetne inteligence. Tukaj gre za boj za svetovno prevlado.”