Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.
“Včeraj so po hitrem postopku začeli graditi novo bolnišnico, končana naj bi bila v enem tednu, sprejela bo tisoč ljudi. Danes so oblasti sporočile, da mora biti bolnišnica končana v ponedeljek, saj pričakujejo bistveno povečano število obolenj. Primanjkuje tudi zaščitne opreme.” – Uroš Lipušček o stanju na Kitajskem, kjer zaradi koronavirusa že primanjkuje bolniških postelj
Koordinacijo in odgovornost za izkoreninjanje virusa prevzema vlada, do zdaj so bile za to odgovorne pokrajine. Kitajci po novem letu veliko potujejo in se obiskujejo, a zaradi širjenja virusa prepovedujejo celoten promet z osebnimi avtomobili. Edina rešitev za zaščito pred virusom je popolna karantena, saj je po uradnih podatkih okuženih tudi 15 zdravnikov, po neuradnih še bistveno več, zato se težave pojavljajo tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov ter medicinskega in drugega strokovnega osebja.
Migracije pa so na Kitajskem stalnica tudi zaradi demografskih teženj. Od leta 1979 naprej smo bili priča najmnožičnejši migraciji v človeški zgodovini, raziskovalci ocenjujejo, da se v tako kratkem odboju še nikoli ni preselilo tolikšno število ljudi. Migracije s podeželja v novo zgrajena mesta so bile posledica ugotovitev oblasti, da bo Kitajska postala razvita država samo, če se bo urbanizirala. Kitajska vlada in partija poskušata z graditvijo mest pospešiti gospodarski razvoj, saj je še vedno veliko območij, v katerih vlada revščina, približno 50 milijonov ljudi živi z evrom in pol na dan.
“Umetna inteligenca je postala realnost na Kitajskem. Včeraj sem prebral, da so po 37 letih našli obsojenca, ki je pobegnil prav ob pomoči umetne inteligence. Bodo pa pravice ljudi vse manjše, če ne bo povsem jasno definirano, za kaj se kamere lahko uporabljajo.” – mesta na Kitajskem se ne spreminjajo samo zaradi migracij, temveč tudi zaradi vse večjega nadzora ob pomoči umetne inteligence
791 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.
“Včeraj so po hitrem postopku začeli graditi novo bolnišnico, končana naj bi bila v enem tednu, sprejela bo tisoč ljudi. Danes so oblasti sporočile, da mora biti bolnišnica končana v ponedeljek, saj pričakujejo bistveno povečano število obolenj. Primanjkuje tudi zaščitne opreme.” – Uroš Lipušček o stanju na Kitajskem, kjer zaradi koronavirusa že primanjkuje bolniških postelj
Koordinacijo in odgovornost za izkoreninjanje virusa prevzema vlada, do zdaj so bile za to odgovorne pokrajine. Kitajci po novem letu veliko potujejo in se obiskujejo, a zaradi širjenja virusa prepovedujejo celoten promet z osebnimi avtomobili. Edina rešitev za zaščito pred virusom je popolna karantena, saj je po uradnih podatkih okuženih tudi 15 zdravnikov, po neuradnih še bistveno več, zato se težave pojavljajo tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov ter medicinskega in drugega strokovnega osebja.
Migracije pa so na Kitajskem stalnica tudi zaradi demografskih teženj. Od leta 1979 naprej smo bili priča najmnožičnejši migraciji v človeški zgodovini, raziskovalci ocenjujejo, da se v tako kratkem odboju še nikoli ni preselilo tolikšno število ljudi. Migracije s podeželja v novo zgrajena mesta so bile posledica ugotovitev oblasti, da bo Kitajska postala razvita država samo, če se bo urbanizirala. Kitajska vlada in partija poskušata z graditvijo mest pospešiti gospodarski razvoj, saj je še vedno veliko območij, v katerih vlada revščina, približno 50 milijonov ljudi živi z evrom in pol na dan.
“Umetna inteligenca je postala realnost na Kitajskem. Včeraj sem prebral, da so po 37 letih našli obsojenca, ki je pobegnil prav ob pomoči umetne inteligence. Bodo pa pravice ljudi vse manjše, če ne bo povsem jasno definirano, za kaj se kamere lahko uporabljajo.” – mesta na Kitajskem se ne spreminjajo samo zaradi migracij, temveč tudi zaradi vse večjega nadzora ob pomoči umetne inteligence
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
Neveljaven email naslov