Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.
1. januarja 1973 so se tri države pridružile Evropski gospodarski skupnosti, ki se je kasneje preoblikovala v Evropsko unijo. Irska, Danska in Velika Britanija. Prvi dve sta trdno zasidrani članici, zadnja pa danes zapušča evropsko skupnost. Vzdušje v Londonu v teh dneh ni drugačno kot sicer, na ulicah v primerjavi z lanskim letom ni več protestnikov, ki zagovarjajo izstop, ni več, protestirajo le še tisti, ki si želijo ostati v EU. “Se pa vsi zavedajo, da so danes pred zgodovinsko prelomnico,” pojasnjuje Adrijan Bakič, dopisnik iz Londona.
Do konca leta 2020 bo vladalo prehodno obdobje. Združeno kraljestvo v EU ne bo imelo več glasovalne pravice, še vedno pa bo moralo sodelovati in plačevati v evropski proračun. V tem času se morajo tudi dogovoriti, kako bo v prihodnje.
“Počakati je treba na začetek pogajanj, da vidimo, kakšen bo okvir odnosov med EU in VB in šele nato bomo videli, katere odnose bomo urejali na bilateralni ravni.” – veleposlanik Tadej Rupel o odnosih med Slovenijo in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU
Šolstvo in znanost, boj proti podnebnim spremembam in varnost pa so področja, za katera v Veliki Britaniji pravijo, da se jim bodo po Brexitu lahko bolj posvetili.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.
1. januarja 1973 so se tri države pridružile Evropski gospodarski skupnosti, ki se je kasneje preoblikovala v Evropsko unijo. Irska, Danska in Velika Britanija. Prvi dve sta trdno zasidrani članici, zadnja pa danes zapušča evropsko skupnost. Vzdušje v Londonu v teh dneh ni drugačno kot sicer, na ulicah v primerjavi z lanskim letom ni več protestnikov, ki zagovarjajo izstop, ni več, protestirajo le še tisti, ki si želijo ostati v EU. “Se pa vsi zavedajo, da so danes pred zgodovinsko prelomnico,” pojasnjuje Adrijan Bakič, dopisnik iz Londona.
Do konca leta 2020 bo vladalo prehodno obdobje. Združeno kraljestvo v EU ne bo imelo več glasovalne pravice, še vedno pa bo moralo sodelovati in plačevati v evropski proračun. V tem času se morajo tudi dogovoriti, kako bo v prihodnje.
“Počakati je treba na začetek pogajanj, da vidimo, kakšen bo okvir odnosov med EU in VB in šele nato bomo videli, katere odnose bomo urejali na bilateralni ravni.” – veleposlanik Tadej Rupel o odnosih med Slovenijo in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU
Šolstvo in znanost, boj proti podnebnim spremembam in varnost pa so področja, za katera v Veliki Britaniji pravijo, da se jim bodo po Brexitu lahko bolj posvetili.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Bruslja oglasil Matjaž Trošt.
18. Vzporednik je tokrat na Kitajsko poklical našega sodelavca Uroša Lipuščka.
Neveljaven email naslov