Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.
1. januarja 1973 so se tri države pridružile Evropski gospodarski skupnosti, ki se je kasneje preoblikovala v Evropsko unijo. Irska, Danska in Velika Britanija. Prvi dve sta trdno zasidrani članici, zadnja pa danes zapušča evropsko skupnost. Vzdušje v Londonu v teh dneh ni drugačno kot sicer, na ulicah v primerjavi z lanskim letom ni več protestnikov, ki zagovarjajo izstop, ni več, protestirajo le še tisti, ki si želijo ostati v EU. “Se pa vsi zavedajo, da so danes pred zgodovinsko prelomnico,” pojasnjuje Adrijan Bakič, dopisnik iz Londona.
Do konca leta 2020 bo vladalo prehodno obdobje. Združeno kraljestvo v EU ne bo imelo več glasovalne pravice, še vedno pa bo moralo sodelovati in plačevati v evropski proračun. V tem času se morajo tudi dogovoriti, kako bo v prihodnje.
“Počakati je treba na začetek pogajanj, da vidimo, kakšen bo okvir odnosov med EU in VB in šele nato bomo videli, katere odnose bomo urejali na bilateralni ravni.” – veleposlanik Tadej Rupel o odnosih med Slovenijo in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU
Šolstvo in znanost, boj proti podnebnim spremembam in varnost pa so področja, za katera v Veliki Britaniji pravijo, da se jim bodo po Brexitu lahko bolj posvetili.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.
1. januarja 1973 so se tri države pridružile Evropski gospodarski skupnosti, ki se je kasneje preoblikovala v Evropsko unijo. Irska, Danska in Velika Britanija. Prvi dve sta trdno zasidrani članici, zadnja pa danes zapušča evropsko skupnost. Vzdušje v Londonu v teh dneh ni drugačno kot sicer, na ulicah v primerjavi z lanskim letom ni več protestnikov, ki zagovarjajo izstop, ni več, protestirajo le še tisti, ki si želijo ostati v EU. “Se pa vsi zavedajo, da so danes pred zgodovinsko prelomnico,” pojasnjuje Adrijan Bakič, dopisnik iz Londona.
Do konca leta 2020 bo vladalo prehodno obdobje. Združeno kraljestvo v EU ne bo imelo več glasovalne pravice, še vedno pa bo moralo sodelovati in plačevati v evropski proračun. V tem času se morajo tudi dogovoriti, kako bo v prihodnje.
“Počakati je treba na začetek pogajanj, da vidimo, kakšen bo okvir odnosov med EU in VB in šele nato bomo videli, katere odnose bomo urejali na bilateralni ravni.” – veleposlanik Tadej Rupel o odnosih med Slovenijo in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU
Šolstvo in znanost, boj proti podnebnim spremembam in varnost pa so področja, za katera v Veliki Britaniji pravijo, da se jim bodo po Brexitu lahko bolj posvetili.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov